Franja

Zadetki iskanja

  • družáben (-bna -o) adj.

    1. di società, in società:
    družabna igra gioco di società
    družabna prireditev ricevimento, intrattenimento
    družabni ples ballo di società
    družabni prostor sala di riunione
    družabni večer serata mondana, in società

    2. (ki je rad v družbi; družben) socievole:
    človek je družabno bitje l'uomo è animale socievole
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • elástičen (-čna -o) adj.

    1. (prožen) elastico:
    elastičen material materiale elastico

    2. (raztegljiv) elastico; elasticizzato:
    elastične hlače pantaloni elasticizzati

    3. (lahkoten, gibčen) elastico, sciolto, agile

    4. pren. (tudi pejor.) elastico:
    človek precej elastičnih moralnih načel uomo di principi morali piuttosto elastici
  • emocionálen (-lna -o) adj.

    1. emozionale

    2. emotivo, emozionale, iperemotivo, impressionabile, sensibile:
    emocionalen človek tipo, individuo emotivo
    psih. emocionalni izraz espressione, moto emozionale
  • enêrgičen (-čna -o) adj. energico, forte, deciso, risoluto:
    energičen človek uomo energico
    energične besede discorso risoluto
  • energíja (-e) f

    1. fiz. energia:
    električna, jedrska, sončna, vodna energija energia elettrica, nucleare, solare, idrica
    elektr. jalova energija corrente swattata
    kinetična, mehanska, potencialna energija energia cinetica, meccanica, potenziale
    poraba energije consumo di energia
    oskrba z energijo rifornimento, erogazione di energia

    2. (moč, sila) energia, energie, vigore, forza:
    človek poln energije un uomo pieno di energia
  • fízično adv. fisicamente; manualmente:
    fizično delati lavorare manualmente
    fizično prizadet človek individuo fisicamente andicappato
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • grája1 (-e) f

    1. appunto, biasimo:
    človek brez graje uomo, persona inappuntabile, irreprensibile

    2. rimprovero, ammonimento, rabbuffo, rimbrotto, ramanzina; sgridata, strapazzata
  • horizónt (-a) m

    1. orizzonte:
    neizmeren horizont orizzonte infinito
    izginiti za horizontom sparire dall'orizzonte

    2. (obseg izobrazbe, znanja) orizzonte:
    človek ozkega horizonta individuo di orizzonte limitato

    3. mont. orizzonte

    4. geod. orizzonte
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hrbteníca (-e) f

    1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
    upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

    2. pren. spina dorsale:
    črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navt. ladijska hrbtenica paramezzale
    med. deformacija hrbtenice scoliosi
    pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
    pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • jámski (-a -o) adj.

    1. di, della miniera; minerario:
    jamska črpalka pompa di drenaggio
    jamska stojka puntello
    jamska svetilka lampada di sicurezza
    jamski delavec minatore
    jamski plin grisou
    jamski voziček vagonetto

    2. cavernicolo, delle caverne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. jamski človek uomo cavernicolo, delle caverne; troglodita
    pal. jamska hijena iena delle caverne
    zool. jamska kozica gamberetto delle caverne (Troglocarys schmidti)
    zool. jamska mokrica millepiedi delle caverne (Titanethes albus)
    um. jamske slikarije pittura rupestre, delle caverne
    pal. jamski medved orso delle caverne
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • jezíti1 (-ím)

    A) imperf. tr. far arrabbiare, far adirare

    B) jezíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. arrabbiarsi, adirarsi; pog. incavolarsi vulg. incazzarsi:
    igre človek ne jezi se il gioco dell'oca

    2. (jeziti se na koga) avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
  • karákter (-ja) m

    1. carattere; indole:
    omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico

    2. carattere, personalità forte:
    drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
    človek brez karakterja persona priva di carattere

    3. publ. caratteristica, natura, tipo:
    opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
    ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo
  • kompromís (-a) m

    1. (delni sporazum) compromesso:
    skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
    polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

    2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
    pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
    človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi