sredína (-e) f
1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
Zadetki iskanja
- srédnji (-a -e) adj.
1. centrale:
srednja vrsta fila centrale
2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media - sŕp (-a) m falce:
klepati, nabrusiti srp affilare la falce, affilare la falce a martello
lunin srp luna falcata, falce lunare
polit. srp in kladivo falce e martello - stalaktíten (-tna -o) adj. geol. stalattitico:
um. stalaktitni obok volta a stalattite - stàr (stára -o)
A) adj.
1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio
3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato
4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria
5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi
6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose
9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima - staróst (-i) f
1. vecchiaia;
bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo
2. età; anni:
povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
moški srednje starosti uomo di mezza età
za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta - stárt (-a) m
1. šport. start, partenza:
mirujoči start partenza da fermo
leteči start partenza lanciata
nizek, visok start partenza bassa, alta
start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a
2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio
3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo - státve (-ev) f pl. tekst. telaio:
ročne, mehanične statve telaio a mano, meccanico
konopljene, bombažne, lanarske, volnarske, svilarske statve telaio per canapa, cotone, lino, lana, seta - Stáufferjev (-a -o) adj. teh.
Staufferjeva mazalka Stauffer, ingrassatore con coperchio a vite - stáviti (-im) perf.
1. igre scommettere, puntare; giocare:
staviti veliko vsoto scommettere, puntare una forte somma
(kot podkrepitev) stavim, da tega ne veš scommetto che non lo sai
staviti na dirkah scommettere alle corse
staviti na določeno številko scommettere, puntare su determinati numeri, giocare determinati numeri
2. tisk. comporre:
ročno, strojno staviti comporre a mano, meccanicamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. staviti vse na eno karto rischiare; puntare, giocare tutto su una carta
lingv. napačno staviti ločila mettere erroneamente i segni di interpunzione - stebríčast (-a -o) adj.
1. colonnare:
stebričasta vzgoja dreves coltura, allevamento a palmetta
2. colonnato - stêči (stêčem)
A) perf.
1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.
2. (o tekočini) scorrere
3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione
4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio
B) stêči se (stêčem se) perf. refl.
1. confluire (fiumi)
2. accumularsi - stéžka adv.
1. difficilmente; appena; con difficoltà
2. di peso:
stežka pasti na tla cadere di peso a terra - stík (-a) m
1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato
2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto
3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito
4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro
5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento - stikálo (-a) n elektr. interruttore; pulsante; pošta selettore:
obrniti, zasukati stikalo girare l'interruttore
časovno stikalo interruttore a tempo
enopolno stikalo interruttore unipolare
nožno stikalo interruttore a pedale
odcepno stikalo scatola di derivazione - stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso - stkáti (stkèm)
A) perf. tekst. tessere (tudi ekst.):
stkati platno tessere la tela
stkati iz lanu, volne tessere in lino, lana
stkati na statvah, ročno tessere sul telaio, a mano
pajek stke mrežo il ragno tesse la ragnatela
B) stkáti se (stkèm se) perf. refl.
1. pren. (nastati) formarsi, manifestarsi, comparire:
na nebu so se stkale meglice in cielo sono comparse delle nebbioline
2. pren. intrecciarsi:
stkale so se trdne vezi prijateljstva si sono intrecciati forti legami di amicizia - stojé (v adv. rabi) stando in piedi, stando fermo:
preboleti gripo stoje guarire dall'influenza senza mettersi a letto
spati stoje dormire in piedi - stojèč (-éča -e) adj. che sta; che sta in piedi:
na samem stoječ mlin un mulino solatio
stoječi kapnik stalagmite
stoječa luč piantana, lampada a stelo
rib. stoječa mreža rete alla deriva
stoječa voda acqua inerte, stagnante
gozd. stoječi les legname da abbattere
obrt. stoječi ovratnik colletto ritto - stòl (stôla) m
1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
stol z visokim naslonjalom scranna
vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
mesarski stol banco del macellaio
električni stol sedia elettrica
sodni stol seggio del giudice
2. nareč. tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
grad. strešni stol ossatura del telaio
visok otroški stol seggiolone