sredína (-e) f
1.  metà, mezzo; centro; nucleo:
 stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
 določiti sredino stabilire il centro
 žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2.  metà:
 sredina tedna metà settimana
 prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3.  (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
 ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4.  pren. ambiente:
 vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5.  polit. centro:
 leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
 šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
 moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
 aritmetična sredina media aritmetica
 sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
 Zadetki iskanja
-  srédnji (-a -e) adj.
 1. centrale:
 srednja vrsta fila centrale
 2. medio; mediocre:
 srednja postava statura media
 srednja letina raccolto mediocre
 srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
 3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
 srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
 izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
 4. šol.
 srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
 človek srednjih let uomo di mezza età
 voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
 srednja generacija la generazione di mezzo
 srednja igra fase centrale della partita
 šah. srednja linija linea centrale
 srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
 arheol. srednja kamena doba mesolitico
 šport. srednja kategorija peso medio
 šport. srednji napadalec mediano
 šport. tek na srednje proge mezzofondo
 šol. srednja ocena media
 čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
 mat. srednja vrednost valore medio
 anat. srednji možgani mesencefalo
 anat. srednje uho orecchio medio
 lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
 lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
 lingv. srednji spol genere neutro
 srednji tok reke corso medio del fiume
 rad. srednji valovi onde medie
 hist. srednji vek Medioevo
 geol. srednji zemeljski vek mesozoico
 agr. srednje oranje aratura a profodità media
-  sŕp (-a) m falce:
 klepati, nabrusiti srp affilare la falce, affilare la falce a martello
 lunin srp luna falcata, falce lunare
 polit. srp in kladivo falce e martello
-  stalaktíten (-tna -o) adj. geol. stalattitico:
 um. stalaktitni obok volta a stalattite
-  stàr (stára -o)
 A) adj.
 1. vecchio; anziano:
 star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
 biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
 koliko si star? quanti anni hai?
 midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
 2. vecchio, stantio:
 star kruh pane stantio
 3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
 stari sir formaggio stravecchio
 staro vino vino invecchiato
 4. vecchio, antico:
 stari običaji vecchie usanze
 razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
 zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
 stari Rim Roma antica
 stara Avstrija la vecchia Austria
 5. vecchio, straccio:
 star avtomobil una vecchia auto
 star papir carta straccia
 staro železo ferri vecchi
 6. pren. vecchio, provetto:
 star voznik vecchio autista
 star član društva vecchio socio
 star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
 7. vecchio, originario:
 stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
 8. vecchio, annoso:
 stari problemi questioni annose
 9. (zastarel) antiquato, arretrato:
 imeti stare nazore avere idee antiquate
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
 človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
 biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
 stari mesec, stara luna luna vecchia
 stari oče, stara mati nonno, nonna
 stari starši nonni
 ostati stara devica rimanere nubile, zitella
 vrniti se v staro domovino tornare in patria
 biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
 to je stara pesem è sempre la solita solfa
 pren. stara sablja vecchio commilitone
 pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
 staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
 varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
 stari zemeljski vek paleozoico
 lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
 stara cerkvena slovanščina paleoslavo
 rel. stara zaveza Antico Testamento
 hist. stari vek evo antico
 hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
 star kot zemlja vecchio come il cucco
 pejor. star pedantnež parruccone
 star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
 stari stric prozio
 hist. stari Rimljan quirite
 stari ženskar scapolo inveterato
 stara coprnica megera
 stara kripa trabiccolo
 stara lokomotiva caffettiera
 stara pokora (vecchio) bacucco
 stara šara rigatteria, bric-à-brac
 pren. stara škatla scarpa vecchia
 lingv. stara tržaščina tergestino
 stara turščina osmanli
 PREGOVORI:
 če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
 stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
 B) stári (-a -o) m, f, n
 stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
 kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
 ostati pri starem rimanere immutato, come prima
-  staróst (-i) f
 1. vecchiaia;
 bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
 starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
 v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo
 2. età; anni:
 povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
 moški srednje starosti uomo di mezza età
 za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
 v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
 šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta
-  stárt (-a) m
 1. šport. start, partenza:
 mirujoči start partenza da fermo
 leteči start partenza lanciata
 nizek, visok start partenza bassa, alta
 start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
 dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a
 2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio
 3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo
-  státve (-ev) f pl. tekst. telaio:
 ročne, mehanične statve telaio a mano, meccanico
 konopljene, bombažne, lanarske, volnarske, svilarske statve telaio per canapa, cotone, lino, lana, seta
-  Stáufferjev (-a -o) adj. teh.
 Staufferjeva mazalka Stauffer, ingrassatore con coperchio a vite
-  stáviti (-im) perf.
 1. igre scommettere, puntare; giocare:
 staviti veliko vsoto scommettere, puntare una forte somma
 (kot podkrepitev) stavim, da tega ne veš scommetto che non lo sai
 staviti na dirkah scommettere alle corse
 staviti na določeno številko scommettere, puntare su determinati numeri, giocare determinati numeri
 2. tisk. comporre:
 ročno, strojno staviti comporre a mano, meccanicamente
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. staviti vse na eno karto rischiare; puntare, giocare tutto su una carta
 lingv. napačno staviti ločila mettere erroneamente i segni di interpunzione
-  stebríčast (-a -o) adj.
 1. colonnare:
 stebričasta vzgoja dreves coltura, allevamento a palmetta
 2. colonnato
-  stêči (stêčem)
 A) perf.
 1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
 steči komu naproti correre incontro a qcn.
 2. (o tekočini) scorrere
 3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione
 4. (začeti se) iniziare, cominciare
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 beseda je stekla o si parlò di
 kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
 pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
 pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
 železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
 pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio
 B) stêči se (stêčem se) perf. refl.
 1. confluire (fiumi)
 2. accumularsi
-  stéžka adv.
 1. difficilmente; appena; con difficoltà
 2. di peso:
 stežka pasti na tla cadere di peso a terra
-  stík (-a) m
 1. contatto:
 stik med žicama contatto tra due fili
 prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato
 2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto
 3. elektr. contatto; circuito:
 prekiniti stik interrompere il contatto
 kratki stik corto circuito
 4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
 gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
 biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
 biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
 vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro
 5. lit.
 polni stik rima
 samoglasniški stik assonanza
 soglasniški stik allitterazione
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 imeti radarski stik avere un collegamento radar
 biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
 priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
 biti v stiku essere a contatto con
 voj. stik s sovražnikom agganciamento
-  stikálo (-a) n elektr. interruttore; pulsante; pošta selettore:
 obrniti, zasukati stikalo girare l'interruttore
 časovno stikalo interruttore a tempo
 enopolno stikalo interruttore unipolare
 nožno stikalo interruttore a pedale
 odcepno stikalo scatola di derivazione
-  stísnjen (-a -o) adj. stretto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
 pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
 jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso
-  stkáti (stkèm)
 A) perf. tekst. tessere (tudi ekst.):
 stkati platno tessere la tela
 stkati iz lanu, volne tessere in lino, lana
 stkati na statvah, ročno tessere sul telaio, a mano
 pajek stke mrežo il ragno tesse la ragnatela
 B) stkáti se (stkèm se) perf. refl.
 1. pren. (nastati) formarsi, manifestarsi, comparire:
 na nebu so se stkale meglice in cielo sono comparse delle nebbioline
 2. pren. intrecciarsi:
 stkale so se trdne vezi prijateljstva si sono intrecciati forti legami di amicizia
-  stojé (v adv. rabi) stando in piedi, stando fermo:
 preboleti gripo stoje guarire dall'influenza senza mettersi a letto
 spati stoje dormire in piedi
-  stojèč (-éča -e) adj. che sta; che sta in piedi:
 na samem stoječ mlin un mulino solatio
 stoječi kapnik stalagmite
 stoječa luč piantana, lampada a stelo
 rib. stoječa mreža rete alla deriva
 stoječa voda acqua inerte, stagnante
 gozd. stoječi les legname da abbattere
 obrt. stoječi ovratnik colletto ritto
-  stòl (stôla) m
 1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
 lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
 stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
 gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
 stol z visokim naslonjalom scranna
 vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
 brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
 mesarski stol banco del macellaio
 električni stol sedia elettrica
 sodni stol seggio del giudice
 2. nareč. tavola
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
 pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
 grad. strešni stol ossatura del telaio
 visok otroški stol seggiolone