Franja

Zadetki iskanja

  • zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare; annodare:
    zvezati snope legare i covoni
    zvezati vezalke annodare i lacci

    2. collegare, unire; polit. coalizzare:
    zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
    zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade

    3. teh. collegare, allacciare, unire:
    zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
    zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
    vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie

    4. rilegare:
    zvezati knjigo rilegare un libro

    5. unire, legare:
    prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente

    6. pošta collegare:
    zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
    navt. zvezati jadrna konca strafilare
    zvezati konce accoccare
    zvezati s priponami impastoiare
    zvezati tovorne živali accodare
    zvezati z bakreno žico ramare

    B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi
  • zvézek (-zka) m

    1. šol. quaderno:
    črtani, karirasti zvezek quaderno a righe, a quadretti
    fizikalni, matematični zvezek quaderno di fisica, di matematica

    2. tomo, volume:
    pet zvezkov slovarja i cinque tomi del dizionario
    delo v treh zvezkih opera in tre volumi
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • zvozíti2 (zvózim) perf.

    1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
    v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
    zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

    2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
    razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
    do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
    zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
    poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato
  • zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
    dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
    zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
    prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
    imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
    imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato
  • zvŕst (-í) f

    1. specie, varietà:
    slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
    zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

    2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
    proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
    pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

    3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
    ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

    4. agr. sorta, specie:
    zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

    5. gozd. varietà:
    zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

    6. voj. arma:
    sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione
  • zvrtéti (-ím)

    A) perf.

    1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)

    2. girare (il tornio da vasaio)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
    pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento

    B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. cessare di girare

    2. impers. avere il capogiro:
    zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
  • žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
    kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
    oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
    pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
    dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
    oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
    pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
    kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
    metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
    PREGOVORI:
    prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žálosten (-tna -o) adj.

    1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
    do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
    žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
    žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
    žalostne razmere condizioni tristi, desolate
    žalostne izkušnje esperienze dolorose

    2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
    žalostna pokrajina un paesaggio desolato
    žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
    žalostna razsvetljava illuminazione debole

    3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
    hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
    žalostno znanje conoscenze difettose
    žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
    žalostni pripetljaji vicissitudini
    zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
    rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
    bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)
  • žandár (-ja) m nekdaj (orožnik) gendarme; guardia:
    pren. država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja il Paese pretende di essere il gendarme mondiale
    igre ravbarji in žandarji guardie e ladri
  • žánr (-a) m film., um. genere:
    dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri il documentario, il western e gli altri generi cinematografici
  • žár (-a) m

    1. splendore, luce; calore:
    jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
    žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

    2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
    greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
    zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
    poletni žar la calura estiva

    3. gastr. griglia, gratella; ferri:
    meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

    4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
    biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

    5. vampa; incandescenza:
    žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
    segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
    zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
    slepeči žar svetlobe una luce accecante
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • želézen (-zna -o) adj.

    1. di ferro:
    železen drog sbarra di ferro

    2. (železov) di ferro, ferroso:
    železna ruda minerale ferroso

    3. pren. forte, di ferro:
    železen stisk roke una forte stretta di mano

    4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
    železno zdravje salute di ferro
    železna volja volontà ferrea
    železna disciplina disciplina ferrea

    5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
    ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
    imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
    vladati z železno roko governare col pugno di ferro
    železna blagajna cassaforte
    železna rezerva riserva di sicurezza
    železni ptič aeroplano
    hist. železna devica vergine di Norimberga
    hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
    hist. železna zavesa cortina di ferro
    arheol. železna doba età del ferro
    zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
    rel. železna maša settantesimo della prima messa
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    farm. železno vino ferrochina
    geogr. Železna vrata Porte di ferro
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura
  • želéznica (-e) f ferrovia:
    zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
    enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
    železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
    industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
    zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
    nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
    transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
    potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
    državne železnice Ferrovie dello Stato