zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare; annodare:
zvezati snope legare i covoni
zvezati vezalke annodare i lacci
2. collegare, unire; polit. coalizzare:
zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade
3. teh. collegare, allacciare, unire:
zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie
4. rilegare:
zvezati knjigo rilegare un libro
5. unire, legare:
prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente
6. pošta collegare:
zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
navt. zvezati jadrna konca strafilare
zvezati konce accoccare
zvezati s priponami impastoiare
zvezati tovorne živali accodare
zvezati z bakreno žico ramare
B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi
Zadetki iskanja
- zvézek (-zka) m
1. šol. quaderno:
črtani, karirasti zvezek quaderno a righe, a quadretti
fizikalni, matematični zvezek quaderno di fisica, di matematica
2. tomo, volume:
pet zvezkov slovarja i cinque tomi del dizionario
delo v treh zvezkih opera in tre volumi - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - zvón (-a) m
1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana
2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo
3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari - zvoníti (-ím) imperf.
1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera
2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare
3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato - zvozíti2 (zvózim) perf.
1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio
2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato - zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato - zvŕst (-í) f
1. specie, varietà:
slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera
2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese
3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia
4. agr. sorta, specie:
zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano
5. gozd. varietà:
zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea
6. voj. arma:
sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione - zvrtéti (-ím)
A) perf.
1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)
2. girare (il tornio da vasaio)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento
B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.
1. cessare di girare
2. impers. avere il capogiro:
zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra - žába (-e) f
1. zool. rana (Rana);
žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
žabe in krastače le rane e i rospi
gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
piti kot žaba bere come una spugna
zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)
2.
človek žaba uomo rana
3. pejor. ranocchio
4. hipok. ranocchio
5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
plavati žabo nuotare a rana
teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco - žága (-e) f
1. sega:
list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
dvoročna žaga sega a due mani, segone
električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
brusiti žago affilare la sega
2. (obrat) segheria;
pripeljati na žago portare in segheria
delavec na žagi operaio della segheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. pojoča žaga sega
etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
med. žaga za kosti segaossa - žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - žálost (-i) f
1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile
2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale
3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio
4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!
5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol - žálosten (-tna -o) adj.
1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose
2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole
3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica) - žandár (-ja) m nekdaj (orožnik) gendarme; guardia:
pren. država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja il Paese pretende di essere il gendarme mondiale
igre ravbarji in žandarji guardie e ladri - žánr (-a) m film., um. genere:
dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri il documentario, il western e gli altri generi cinematografici - žár (-a) m
1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle
2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva
3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri
4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno
5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - želézen (-zna -o) adj.
1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro
2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso
3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano
4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea
5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura - želéznica (-e) f ferrovia:
zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
državne železnice Ferrovie dello Stato