Franja

Zadetki iskanja

  • róden (-dna -o) adj.

    1. (domač, rojsten) natale, nativo:
    rodni kraj villaggio nativo
    rodna gruda paese natio, patria

    2. vero:
    skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
    spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • ruína (-e) f

    1. knjiž. (razvalina) rovina, rudere

    2. pren. rudere:
    žalostno ga je pogledati, taka ruina è triste guardare a come s'è ridotto: è un vero rudere
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • sápa (-e) f

    1. respiro, fiato, alito:
    sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
    zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
    čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

    2. venticello, alito (di vento):
    večerna sapa venticello serale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
    daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
    na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
    vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
    sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
    spet priti do sape riprendere fiato
    hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
    povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato
  • sčrvíčiti (-im) perf. impers. pog.
    tako ga je sčrvičilo, da je omedlel i crampi erano così forti da farlo svenire
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sekljáti (-ám) imperf.

    1. tritare (verdura, carne):
    pog. pren. sekljati ga combinare pasticci

    2. intaccare, intagliare
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
    neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
    vest ga skeli ha rimorsi di coscienza
  • skomínati (-am) imperf. impers.

    1. avere il pizzicore; far sentire il pizzicore;
    skomina ga po zobeh gli pizzicano i denti

    2. pren. desiderare, bramare, essere tentato (da):
    vedno ga je skominalo po slavi aveva sempre bramato la gloria
  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
    sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole
  • sléherni (-a -o)

    A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
    sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
    izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
    prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno

    B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno