Franja

Zadetki iskanja

  • známka (-e) f

    1. pošta francobollo:
    kolki in znamke bolli e francobolli
    poštna znamka francobollo (postale)
    album znamk album di francobolli
    zbiralec znamk filatelico, filatelista

    2. trg. marchio, marca:
    tovarniška, blagovna znamka marchio di fabbrica, marchio depositato
    motorno kolo znamke BMW una motocicletta (di marca) BMW
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. bankovec z vodno znamko banconota filigranata
    igre igralna znamka gettone
    šport. izboljšati svetovno znamko migliorare un record mondiale
    filat. spominska znamka francobollo commemorativo
  • znán (-a -o) adj.

    1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
    najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
    obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
    znan lažnivec un solenne bugiardo
    znana spogledljivka una notoria cocotte

    2. noto, conosciuto:
    znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
    povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

    3. conosciuto, diffuso:
    ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
    v mestu ni bil znan non conosceva la città
    mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znánost (-i) f

    1. scienza:
    metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
    doktor znanosti dottore in scienze
    Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
    agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
    teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate

    2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
    črna znanost magia nera
  • znáten (-tna -o) adj.

    1. notevole, considerevole, cospicuo:
    znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
    dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

    2. redko (zajeten) grosso, grasso:
    plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • znój (-a) m sudore:
    znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
    pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
    kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
    mrtvaški znoj sudore di morte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
    pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
    pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
    PREGOVORI:
    enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere
  • znóžje (-a) n

    1. piedi del letto:
    znožje in zglavje piedi, capo del letto

    2. piedi; basamento:
    znožje hriba piedi del monte
    znožje kipa il basamento della statua
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
  • zoperstávljanje (-a) n contrapposizione; resistenza:
    zoperstavljanje pravilnega in napačnega contrapposizione fra il corretto e l'errato
    zoperstavljanje sovražniku la resistenza al nemico
  • zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
    grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
    v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
    duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
    večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
    okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
    kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
    potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
    zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
    smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro
  • zropotáti (-ám) perf. sferragliare, passare sferragliando; crollare, cadere, precipitare rumorosamente:
    pren. vse bo zropotalo na kup tutto crollerà, cadrà in rovina
    zdaj pa na delo, je zropotal e adesso al lavoro, tuonò
  • zunánjost (-i) f

    1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
    obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
    človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
    prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

    2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
    oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
    biol. zunanjost in drža abito, habitus
  • zvečíne adv.

    1. perlopiù:
    pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

    2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
    na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica
  • zvèn (-éna) m suono, tono (tudi pren.):
    kovinski zven suono metallico
    jezen, otožen, spoštljiv zven besed tono adirato, melanconico, rispettoso delle parole
    v takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven in tali circostante ogni parola acquista un tono politico
    lingv. zven glasilk vibrazione delle corde vocali
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • zvéza (-e) f

    1. legame:
    trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

    2. collegamento; coincidenza:
    cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
    avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

    3. collegamento, linea:
    brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
    dobiti zvezo aver la linea

    4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
    kmečke zveze leghe contadine
    Zveza borcev Associazione Combattenti
    zveza držav federazione di stati
    hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

    5. polit. alleanza:
    skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
    obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

    6. nesso, attinenza, legame; associazione:
    časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
    miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
    to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

    7. legame, rapporto, vincolo, unione:
    krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
    zakonska zveza vincolo coniugale

    8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
    ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

    9. teh. commettitura; fasciame:
    lesna zveza commettitura di legno
    smerniška zveza sistema di posa a fascia

    10. voj. collegamento:
    oficir za zveze ufficiale di collegamento

    11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
    predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
    zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti brez zveze blaterare
    brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
    v zvezi z in relazione a, riguardo a
    jur. kavzalna zveza nesso causale
    ekon. monopolna zveza monopolio
    hist. sveta zveza Santa Alleanza
    voj. vojaška zveza alleanza militare
    zveza držav confederazione
    zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
    hist. zveza petih mest pentapoli
    mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli