Franja

Zadetki iskanja

  • zbobnéti (-ím) perf. precipitare con fragore:
    plaz se je utrgal in zbobnel v dolino la valanga si staccò dal pendio per precipitare rombando a valle
  • zbógom inter. addio:
    ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
    reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
    plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdàjci adv. pren.

    1. adesso; allora:
    zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via

    2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
    zdajci pojdi domov va' subito a casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
    pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento
  • zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se

    1. impers. sembrare, parere, apparire:
    zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria

    2. essere disposto; andare:
    ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo

    3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
    pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
    zamalo se zdeti komu aversene a male
    iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo!
  • zdivjáti (-ám) perf.

    1. inselvatichirsi

    2. pren. lussureggiare, crescere disordinatamante (di piante)

    3. imbizzarrire

    4. galoppare via

    5. impazzire, sfrenarsi, rompere tutti i freni; montare sulle furie:
    v vojni ljudje zdivjajo in guerra gli uomini rompono tutti i freni
    zdivjati v strašni jezi montare su tutte le furie

    6. pren. (pojaviti se z veliko silo) scatenarsi, sfrenarsi (di uragano, temporale)
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
    biti na zdravljenju essere in cura
    dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
    ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
    individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
    klimatsko zdravljenje cura climatica
    konservativno zdravljenje terapia conservativa
    ležalno zdravljenje cura del riposo
    odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
    okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
    stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
    zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
    zdravljenje govornih motenj logopedia
    zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia
  • zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

    2. avt. slittare, sbandare:
    zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

    3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

    4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
    temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
    zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

    5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
    beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
    zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
    zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
    pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
    zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
    zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni
  • združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. unire, combinare; legare:
    združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

    2. collegare:
    stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

    3. (biti skupen) unire, accomunare:
    skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

    4. combinare, conciliare:
    združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

    5. assommare, accoppiare:
    kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

    6. ekst. unire, unificare:
    združiti Evropo unificare, unire l'Europa

    7. cumulare:
    združevati več funkcij cumulare le cariche
    ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

    B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. unirsi, fondersi:
    predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

    2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
    gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
    politično se združevati coalizzarsi
    polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

    3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • zélje (-a) n bot., vrtn. cavolo, cavolo cappuccio (Brassica oleracea):
    saditi zelje piantare i cavoli
    zelje gre v glave, dela glave i cavoli accestiscono
    kisati, ribati zelje inacidire, grattugiare i cavoli
    gastr. kislo zelje s kranjsko klobaso krauti e salsiccia della Carniola
    posiljeno zelje cavoli stufati
    sladko zelje cavoli lessi
    hoditi komu v zelje ficcare il naso in cose che non ti riguardano; fare la corte, circuire la moglie, la ragazza di qcn.
  • zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
    geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
    zemeljska obla globo terrestre
    zemeljski plin gas naturale
    geogr. zemeljska os asse terrestre
    geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
    hidr. zemeljska pregrada tura in terra
    zemeljski plaz frana, smottamento
    rel. zemeljske dobrine beni terreni
    nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
    zemeljski ostanki salma, resti mortali
    pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
    pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
    grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
    geol. zemeljska skorja crosta terrestre
    fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
    um. zemeljske barve terre coloranti
    zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
    fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
    geogr. zemeljski jezik punta
    fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
    bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
    bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
    min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zemljepisec (-sca) m geografo:
    znameniti grški zgodovinar in zemljepisec Strabon Strabone, famoso storico e geografo greco
  • zemljíšče (-a) n terreno; appezzamento; letto:
    meliorirano zemljišče terreno di bonifica
    gozdno, kmetijsko zemljišče terreno boschivo, arativo
    kamnito, močvirno zemljišče terreno sassoso, paludoso
    zemljišče, pripravljeno za setev letto di semina
    (za obdelavo) primerno vlažno zemljišče terreno in tempera
    agr. zemljišče nepravilne oblike pigola
  • zeníca (-e) f anat. pupilla:
    zenica in šarenica la pupilla e l'iride
  • zenít (-a) m

    1. astr. zenit:
    zenit in nadir lo zenit e il nadir
    sonce je v zenitu il sole è allo zenit

    2. pren. knjiž. zenit, apice:
    biti v zenitu kariere essere allo zenit della carriera
  • zgánjati (-am) imperf.

    1. avviare, spingere (insieme, in mucchio):
    zganjati živino v ograde avviare le bestie negli stazzi

    2.
    zganjati hrup, trušč, vik in krik fare chiasso, schiamazzare; vulg. fare casino
    zganjati nasilje ricorrere alla violenza, far uso della violenza
    zganjati ljubosumje essere geloso, fare scenate di gelosia
    zganjati trmo incaparbirsi, incaponirsi
    zganjati užaljenost immusonirsi
    zganjati cirkus fare storie, fare un dramma (di qcs.)
    zganjati norčije scherzare
    pog. zganjati politiko fare politica, darsi alla politica
  • zgóda (-e) f knjiž. (dogodivščina, dogodek, pripetljaj) avventura; avvenimento; vicissitudine:
    po mnogih zgodah in nezgodah se junak srečno vrne k nevesti dopo molte avventure e disavventure, il protagonista torna felice tra le braccia della promessa sposa