Franja

Zadetki iskanja

  • lístje (-a) n foglie, fogliame; fronda:
    pren. imeti denarja kot listja in trave avere soldi a palate
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdstvo (-a) n

    1. popolo; popolazione

    2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
    ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
    po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

    3. popolo, nazione:
    izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
    lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
    barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

    4. gente; massa; moltitudine:
    bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche
  • lók (-a) m

    1. arco (tudi les. ):
    streljati z lokom tirare con l'arco
    lok in tul arco e faretra

    2. muz. arco, archetto; legatura

    3. grad., arhit. arco, arcata; campata:
    polkrožni, šilasti lok arco a tutto sesto, a sesto acuto
    oporni lok arco rampante

    4. mat. arco

    5. pren. (obseg, razpon) arco:
    časovni lok arco di tempo

    6. šol. curva (nella calligrafia)

    7. šport. (pri drsanju) curva:
    šport. plužni lok curva a spazzaneve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (v zahtevah itd.) ne napeti lok čez mero non tendere l'arco oltre misura, essere moderato nelle richieste
    ogniti se koga v velikem loku tenersi alla larga di qcn.
    anat. aortni, rebrni, refleksni, zobni lok arco aortico, costale, riflesso, dentario
    arheol. sveder na lok trapano ad archetto
    sinji lok neba la volta celeste
    PREGOVORI:
    preveč napet lok poči ogni soverchio rompe il coperchio
  • lòv (lôva) m

    1. caccia; partita, battuta di caccia:
    iti na lov andare a caccia
    prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
    lov na jelena caccia al cervo
    lov in ribolov la caccia e la pesca
    divji lov caccia di frodo
    lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
    lov na merjasca caccia al cinghiale

    2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
    lov na limanice caccia con la pania
    oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

    3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

    4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
    lov za bogastvom brama di ricchezze
    lov za zlatom febbre dell'oro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov na čarovnice caccia alle streghe
    etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
    antr. lov na glave caccia di teste
    mali, nizki lov caccia minuta
    veliki, visoki lov caccia grossa
    krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
    lov na čakanje appostamento
    lov na klic caccia a richiamo
    lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
    lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
    lov s ptičjimi mrežami ragnaia
  • lúknja (-e) f

    1. buca, buco:
    zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
    ključavnična luknja buco della serratura
    luknje od moljev intarmatura

    2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
    v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

    3. (bivališče živali) buco, tana:
    mišja luknja buco di topo, topaia

    4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

    5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
    spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

    6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
    poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
    narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
    zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
    pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
    gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure
  • máček1 (-čka) m

    1. gatto, gatta:
    maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
    splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
    priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

    2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

    3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

    4. les. leva ad uncino

    5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

    6. voj., hist. corvo

    7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
    biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
    biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
    režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
    inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
    agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
    mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
    petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.

    1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
    mahati s pismom brandire una lettera
    mahati z ruto sventolare il fazzoletto
    ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
    mahati z rokami sbracciarsi
    mahati z repom scodinzolare
    mahati v pozdrav salutare (con le mani)

    2. (viseti) pendere

    3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)

    4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
    mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
    mahniti jo v mesto andare in città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. v prazno mahati parlare a vanvera
    pren. mahati po jedi mangiare con appetito
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • máska (-e) f

    1. maschera; bautta:
    natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
    pustne maske maschere (carnevalesche)
    ples v maskah ballo in maschera
    obredne maske maschere rituali

    2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
    pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

    3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
    plinska maska maschera antigas
    podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
    zaščitna maska maschera antipolvere

    4.
    posmrtna maska maschera

    5. kozm. maschera di bellezza:
    blatna maska maschera di fango
    hranilna maska maschera idratante

    6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
    med. kisikova maska maschera a ossigeno
    med. maska za narkozo maschera per anestesia
    šport. sabljaška maska maschera da scherma
    med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • mendà adv.

    1. forse, possibilmente, probabilmente:
    slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
    saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

    2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
    'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'