hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
Zadetki iskanja
- hvála (-e)
A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode
2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro) - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - hválnica (-e) f
1. lit. inno; cantico:
hvalnica svobodi inno alla libertà
lit., muz. hvalnica radosti inno alla gioia
pren. peti komu hvalnice levare qcn. al cielo
2. rel. inno - igráti (-ám)
A) imperf.
1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto
2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria
3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa
4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria
5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare
6. pren. tremolare (muscoli, vene)
7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa
B) igráti se (-am se) imperf. refl.
1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino
2. giocherellare, trastullarsi
3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero - íhta (-e) f
1. ira, stizza
2. (vnema, zagnanost) fervore, lena:
lotil se je dela z veliko ihto si mise al lavoro di buona lena
3. singhiozzo
4. pren. (ihtav človek) impetuoso, iracondo - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - inklinácija (-e) f
1. knjiž. (nagnjenje) inclinazione, attitudine, disposizione, propensione (a, per):
inklinacija k literaturi inclinazione alla letteratura
inklinacija k uživanju alkohola tendenza al bere
inklinacija k bolezni predisposizione alla malattia
2. inclinazione, pendenza
3. fiz.
magnetna inklinacija inclinazione magnetica - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - iz prep.
1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania
2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità
3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile
4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno
5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo
6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù
7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica
8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta
9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.
10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno - izglasováti (-újem) perf. votare; approvare, varare (con votazione):
izglasovati predlog, zakon votare una proposta, varare una legge
izglasovati nezaupnico vladi votare la sfiducia al governo - izglédati (-am)
A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
izgledati bolan apparire, sembrare malato
izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera
B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello - izpodrépiti (-im) perf. cacciare qcn. (tirandogli dietro qcs.):
izpodrepiti psa s krepelcem cacciare il cane con un bastone
izpodrepiti konja annodare la coda al cavallo - izpríditi (-im) | izpríjati (-am)
A) perf., imperf. corrompere, pervertire, depravare, snaturare
B) izpríditi se (-im se) | izpríjati se (-am se) perf., imperf. refl. corrompersi, depravarsi; guastarsi:
star. meso se na toplem izpridi al caldo la carne si guasta - izvírati (-am) imperf.
1. sorgere, scaturire, sgorgare, nascere:
Sava izvira na Gorenjskem la Sava sgorga nell'Alta Carniola
2. ekst. nascere, provenire, originare, trarre origine:
bolezen, ki izvira iz revščine una malattia che trae origine dalla povertà, dovuta alla povertà
3. (imeti začetek) risalire:
običaji, ki izvirajo iz poganstva usanze che risalgono al paganesimo
4. (biti doma, roditi se) provenire, essere di:
izvira iz kmečke družine proviene da famiglia contadina - izvršèn (-êna -o) adj. attuato, eseguito; compiuto:
postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere uno davanti al fatto compiuto - jájce (-a) n
1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche
2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere
3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche - jávnost (-i) f
1. pubblico:
z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico
2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
načelo javnosti il principio della trasparenza