Franja

Zadetki iskanja

  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • vzdíh (-a) m sospiro; knjiž. alito:
    vzdih olajšanja sospiro di sollievo
    vzdih vetra alito di vento
    pren. pomniti kaj do zadnjega vzdiha ricordare qcs. tutta la vita, fino in punto di morte
  • vzdihljáj (-a) m

    1. sospiro, respiro

    2. knjiž. sussurro, mormorio:
    biti v poslednjih vzdihljajih essere completamente logoro (di vestito e sim.)
    biti, ležati v poslednjih vzdihljajih essere in fin di vita
  • vzdólnjik (-a) m meteor. corrente discendente:
    vzdolnjik in vzgornjik corrente discendente e ascendente
  • vzdrámiti (-im) | vzdrámljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. svegliare, destare

    2. risvegliare; suscitare:
    vzdramiti v kom ljubezen suscitare affetto in qcn.

    B) vzdrámiti se (-im se) | vzdrámljati se (-am se) perf., imperf. refl. (ri)svegliarsi, destarsi (tudi pren.)
  • vzdŕžen (-žna -o) adj.

    1. sobrio, misurato; astinente:
    pri kajenju je vzdržen non fuma, si astiene dal fumare

    2. sopportabile:
    komaj vzdržne bolečine dolori al limite della sopportazione, appena sopportabili

    3. sostenibile, difendibile, accettabile:
    vzdržne zahteve richieste accettabili
    vzdržne in nevzdržne teorije teorie difendibili e indifendibili

    4. ininterrotto

    5. knjiž. (zadržan) riservato; abbottonato
  • vzdrževáti (-újem)

    A) imperf.

    1. mantenere; curare la manutenzione:
    vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
    vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
    vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita

    2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
    vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
    vzdrževati ljubico mantenere l'amante
    vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
    vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
    vzdrževati (držati)
    korak s časom tenersi al passo coi tempi
    naprava vzdržuje (drži)
    ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale

    B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
    vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
    vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzgájanec (-nca) m educando:
    odnos med vzgojiteljem in vzgajancem il rapporto tra l'educatore e l'educando
  • vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.

    1. educare; ammaestrare; formare:
    vzgajati in izobraževati educare e istruire
    vzgajati z zgledom educare col buon esempio
    zdravo vzgajati impartire una sana educazione
    vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri

    2. allevare, coltivare:
    vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
    vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto
  • vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
    vzhodni del države la parte orientale del Paese
    veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
    trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
    geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
    fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
    rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
    hist. vzhodna fronta il fronte Est
    hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
    hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
    geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
    hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
    hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
    Vzhodni Got ostrogoto
    rel. vzhodni obred rito orientale
    vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
    hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente
  • vznemírjenost (-i) f agitazione, emozione, inquietudine, turbamento, sconcerto:
    čutiti vznemirjenost essere in preda all'agitazione, provare sconcerto
    čustvena vznemirjenost emozione, turbamento
  • vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire; montare; aer. prendere quota:
    vzpenjati se na hrib salire sul monte
    vzpenjati se na drevo montare sull'albero
    letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

    2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
    konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

    3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
    po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

    4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
    gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
    vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

    5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
    nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
    pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

    6. pren. salire:
    sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
    napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
    zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi
  • vzpòn (vzpôna) m

    1. alp. ascensione, ascesa; scalata, via:
    alpinisti so ponovili vzpon gli alpinisti hanno ripetuto la via
    plezalni vzpon arrampicata

    2. pren. ascesa, successo; aumento, crescita, incremento; pieno, culmine:
    vzpon kvalitete, proizvodnje incremento della qualità, della produzione
    umreti v vzponu moči morire al culmine delle forze

    3. salita:
    dolg, strm vzpon salita lunga, ripida
    pren. vzponi in sestopi saliscendi
    alp. prvenstveni vzpon prima scalata
    mat. vzpon tangente trigonometrica dell'angolo di inclinazione
  • vzporéden (-dna -o) adj.

    1. parallelo:
    vzporedna ulica via parallela
    z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica

    2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
    vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici

    3. (postranski) collaterale, secondario:
    vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. vzporedna črta parallela
    mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
    mat. vzporedni premik traslazione
    elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
    elektr. vzporedni upor shunt
    teh. vzporedni črtalnik parallela
    teh. vzporedni primež morsetto parallelo
    muz. vzporedne kvinte quinte parallele
    ekon. vzporedni valuti valute parallele
    alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo
  • vzporédnik (-a) m

    1. geogr. parallelo:
    poldnevniki in vzporedniki meridiani e paralleli
    vzporedniki južne, severne zemljepisne širine paralleli sud, nord
    astr. nebesni vzporednik parallelo celeste

    2. ekst. artista di moduli, stilemi analoghi
  • vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
    pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
    odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
    vzrok in posledica causa ed effetto
    iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
    ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
    napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
    filoz. prvi vzrok causa prima
    lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa
  • vztrájati (-am) imperf.

    1. perseverare, persistere; ostinarsi, impuntarsi; battere:
    vztrajati pri nameri persistere in un proposito
    vztrajati v zmoti ostinarsi nell'errore
    vztrajati pri istem vprašanju battere sullo stesso tasto

    2. insistere, ribattere:
    vztrajal je, da denarja ni dobil insisteva nel dire di non aver avuto i soldi

    3. pren. perdurare, permanere:
    jesen letos kar vztraja quest'anno l'autunno perdura
    PREGOVORI:
    grešiti je človeško, vztrajati (v zmoti) hudičevsko errare è umano, persistere diabolico
  • vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere (tudi ekst.):
    vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
    avt. vžgati motor accendere il motore

    2. accendere, suscitare:
    vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

    3. pren. infiammare, entusiasmare:
    kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
    godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
    lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
    pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

    B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

    2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
    vžgati se v strasti avvampare di passione
    v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici