Franja

Zadetki iskanja

  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vinográdništvo (-a) n viticoltura:
    vinogradništvo in vinarstvo vitivinicoltura
  • violína (-e) f muz. violino:
    igrati (na) violino suonare il violino
    uglasiti violino accordare il violino
    prva violina primo violino, violino di spalla
    druga violina secondo violino
    pren. biti prva violina, igrati prvo violino essere il primo violinista; pren. essere la chiave di volta in qcs.
    pren. biti druga violina, igrati drugo violino avere un ruolo secondario, marginale in qcs.
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • visokóst (-i) f altezza, Altezza:
    obiskala jih bo njegova cesarska visokost vi andrà in visita Sua Altezza Imperiale
  • víšanje (-a) n innalzamento; elevazione; aumento, rialzo; crescita:
    višanje cen aumento, rialzo dei prezzi
    višanje in nižanje glasu innalzamento, abbassamento della voce
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata
  • víti1 (víjem)

    A) imperf.

    1. torcere, attorcigliare:
    od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

    2. avvoltolare, avvolgere

    3. girare; torcere:
    ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

    4. intrecciare:
    dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

    5. affliggere, tormentare:
    protin ga vije è afflitto dalla gotta
    impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

    6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

    B) víti se (víjem se) imperf. refl.

    1. contorcersi, torcersi:
    viti se v krčih spasimare

    2. snodarsi, serpeggiare:
    steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

    3. pren. (širiti se) diffondersi:
    iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

    4. accartocciarsi, arricciarsi:
    koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano
  • vitrína (-e) f vetrina; vetriera:
    muzejske vitrine le vetrine del museo
    vitrina z urami in nakitom la vetrina del gioielliere (con orologi e gioielli)
  • víža (-e) f muz.

    1. pog. (napev) melodia

    2. pog. canzonetta

    3. star. modo:
    na tako ali drugačno vižo in questo o quel modo
    na vse viže in tutti i modi
    na vse mile viže prigovarjati komu mettercela tutta a convincere qcn.
  • vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

    1. incatenare; legare:
    vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
    pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
    pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
    pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
    pren. vkleniti v objem abbracciare forte
    pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
  • vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. inserire, innestare; accendere, avviare:
    stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

    2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
    ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

    3. introdurre, inserire:
    vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

    B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. diventar membro (di), aderire (a):
    vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
    vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

    2. inserirsi, integrarsi:
    naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

    A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
    vkopati cevi interrare le tubature
    pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

    B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interrarsi

    2. voj. trincerarsi

    3. alp. bivaccare nella neve
  • vládati (-am) imperf.

    1. governare; regnare:
    vladati deželi regnare su un Paese

    2. pren. (biti splošno razširjen) regnare, dominare, imperare:
    v državi vlada blagostanje nello stato regna il benessere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. deli in vladaj! divide et impera!
  • vlák (-a) m

    1. treno:
    potovati, voziti se z vlakom viaggiare in treno, col treno
    ujeti, zamuditi vlak prendere, perdere il treno
    vstopiti na vlak montare in treno, in carrozza
    izstopiti iz vlaka scendere dal treno
    električni, motorni vlak elettrotreno, automotrice diesel
    potniški, tovorni vlak treno viaggiatori, treno merci
    lokalni, navadni, posebni vlak treno locale, ordinario, straordinario
    brzi vlak treno diretto, direttissimo
    ekspresni vlak treno rapido
    sanitetni vlak treno ospedale
    voj. oklepni vlak treno blindato, corazzato
    odpravnik vlakov capomovimento
    pren. ujeti zadnji vlak approfittare dell'ultima occasione favorevole, prendere l'ultimo treno

    2. pren. successione, serie, fila

    3. nareč. agr. treggia

    4. gled. elevatore delle scene
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vlíti (vlíjem) | vlívati (-am) perf., imperf.

    1. versare; colare (dentro):
    vliti vino v steklenico versare il vino nella bottiglia
    vliti pijačo vase tracannare il vino d'un fiato
    vlivati tekočo kovino v formo colare il metallo fuso nella forma

    2. pren. infondere, trasfondere, instillare, incutere:
    vliti komu pogum infondere coraggio in qcn.
    vlivati strah v kosti incutere paura
    vlivati otrokom spoštovanje do narave instillare nei bambini il rispetto della natura
  • vložèn (-êna -o)

    1. adj. inserito:
    palica je vložena v kovinsko cev la sbarra è inserita in un tubo metallico

    2. investito, impiegato:
    ekon. v tej industriji vložena sredstva se hitro obrestujejo i mezzi, i capitali investiti in questo settore fruttano in breve tempo

    3. gastr. sottaceto, sottolio:
    (v kis) vloženi feferoni peperoni sottaceto
    (v kis) vložena zelenjava sottaceti
    jajčevci v olju melanzane sottolio