napájanje (-a) n
1. abbeveraggio, abbeverata
2. teh. alimentazione; erogazione:
napajanje z električno energijo erogazione della corrente elettrica
Zadetki iskanja
- napáka (-e) f
1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
majhna, velika napaka errore piccolo, grave
huda jezikovna napaka svarione
skrita napaka magagna
2. difetto, pecca; imperfezione:
napaka v materialu difetto di materiale
blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi
3. med. difetto; vizio:
organska, telesna napaka difetto organico, fisico
4. ekst. difetto, vizio:
pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto
5. ekst. errore:
izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale
6. teh. scarto:
spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
anat. napaka leče difetto del cristallino
šport. osebna napaka fallo personale
med. srčna napaka difetto cardiaco
tiskarska napaka errore di stampa
govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
PREGOVORI:
na napakah se učimo sbagliando si impara - napénjati (-am) | napéti (-pnèm)
A) imperf., perf.
1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde
2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco
3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali
B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.
1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato
2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare
3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie - napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. riempire; caricare:
napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
napolniti orožje caricare l'arma
2. assiepare, affollare, gremire:
napolniti trg affollare la piazza
3. dilagare; investire:
prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano
4. occupare:
delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
napolniti do roba rabboccare
napolniti do vrha ricolmare
knjiž. napolniti s hlapi vaporare
naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati
B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi - napòr (-ôra) m sforzo, fatica; strapazzo, strapazzata; conato:
duševni, telesni napor sforzo psichico, fisico
z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo con sforzo sovrumano svolgeva il lavoro impostogli
opomoči si od naporov potovanja rimettersi dagli strapazzi del viaggio - napréj
A) adv.
1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.
2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo
3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi
4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente
5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via
B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia - naráva (-e) f
1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura
2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica
3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo
4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio - naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)
A) perf., imperf.
1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
naravnati kravato aggiustare la cravatta
naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato
2. regolare, registrare
3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
teh. naravnati na ničlo azzerare
naravnati na središčno os centrare
naravnati po horizontu orizzontare
rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
fot. naravnati zaslonko diaframmare
B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
naravnati se spat andare a letto - nasíčen (-a -o) adj.
1. sazio
2. saturo:
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
kem. nasičena raztopina soluzione satura
teh. nasičena barva colore carico
nasičen z zrakom ali plinom aerato - naskakováti (-újem) | naskočíti (-im) imperf., perf.
1. voj. attaccare; assaltare; assalire; muovere all'attacco di; caricare:
naskakovati z boka, frontalno attaccare sui fianchi, frontalmente
policija je naskočila demonstrante la polizia ha caricato i dimostranti
naskočiti ladjo arrembare
2. alp. affrontare; scalare
3. conquistare (una donna)
4. pren. (žaljivo nastopati, nastopiti proti komu) attaccare, criticare (con violenza) - nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità - nasútje (-a) n
1. lo spargere; l'ammucchiare
2. grad. pietrisco, ghiaia; imbrecciata;
nasutje z gramozom imbrecciatura - natírati (-am) | natréti (-trèm)
A) imperf., perf.
1. cospargere, spalmare:
natirati z mazilom spalmare una pomata
2. schiacciare:
natreti orehov schiacciare noci
B) natírati se (-am se) | natréti se (-trèm se) imperf., perf. refl.
1. cospargersi, spalmarsi
2. natreti se pren. accalcarsi, riversarsi:
na trg se je natrlo ljudi una moltitudine di gente si riversò sulla piazza - naváden (-dna -o) adj.
1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità
2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa - navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.
1. rotolare, rovesciare:
hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri
2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte
3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente - návček (-čka) m campana funebre:
zvoniti z navčkom suonare a morto
kmalu mu bo zapel navček è prossimo a morire
pren. takim prizadevanjem že poje navček iniziative del genere sono condannate a fallire - navdájati (-am) | navdáti (-ám) imperf., perf. riempire, colmare:
navdati z nemirom, z upanjem riempire di irrequietudine, di speranza
ljudi je navdajalo upanje la gente era piena di speranza
navdati s ponosom inorgoglire
navdati z grozo inorridire
navdati z ošabnostjo insuperbire - navdíhnjen (-a -o) adj.
1. ispirato; pren. alato:
navdihnjena poezija poesia alata
2. pieno di:
biti navdihnjen z upanjem essere pieno di speranza - nazáj adv.
1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!
2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare
3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo