pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
Zadetki iskanja
- prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
estetska pravila norme estetiche
slovnična pravila regole grammaticali
po pravilu di regola, di norma
po vseh pravilih a regola d'arte
filoz. zlato pravilo norma aurea
jur. pravno pravilo norma giuridica
določati, predpisati pravila dettare norme
delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione - prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
prebrisan špekulant affarista levantino
prebrisan najstnik sbarbino s. it.
pejor. prebrisan spletkar manovriero - predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.
1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
predvideti nesrečo presagire una disgrazia
predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
ker predvidevamo in previsione di
2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola
3. prevedere, calcolare:
do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto
4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe - préj
A) adv.
1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi
2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper
3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà
4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
B) préj ko konj.
1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno
2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga - prékla (-e) f
1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie
2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone
3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo - preklínjati (-am) imperf. bestemmiare, imprecare; maledire; pog. sacramentare, smoccolare:
preklinjati usodo bestemmiare, maledire la sorte, imprecare contro il destino
preklinjati kot Turek bestemmiare come un turco, come un facchino - premetáti (-méčem) | premetávati (-am) perf., imperf.
1. spalare, smuovere:
premetati pesek spalare la sabbia
2. frugare, rovistare; tramestare, mettere a soqquadro:
premetati hišo mettere a soqquadro tutta la casa
3. sballottare, sbattere:
vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja la tempesta sballottava la nave come fosse di carta
premetavati karte giocare a carte
premetavati misel po glavi rimuginare un pensiero - premíslek (-a) m
1. riflessione, considerazione, ponderazione:
delati s premislekom agire con ponderazione
odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente
2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi - preostájati (-am) | preostáti (-stánem) imperf., perf. restare, rimanere:
nikoli mu ne preostaja dosti časa non gli rimane mai abbastanza tempo
ne preostane nič drugega, kot da prosiš za pomoč non ti rimane altro (da fare) che chiedere aiuto - prepévati (-am) imperf.
1. cantare:
veselo prepevati cantare allegramente
prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
prepevati od sreče cantare dalla felicità
prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale
2. cantare (uccelli):
kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi - prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame - prespáti (-ím) | prespávati (-am)
A) perf., imperf. tr., intr.
1. passare dormendo, dormire; pernottare:
tretjino življenja človek prespi l'uomo passa dormendo un terzo della sua vita
zool. nekatere živali zimo prespijo certi animali passano tutto l'inverno in letargo
v turističnih krajih je lani prespalo več kot milijon gostov nelle località turistiche l'anno scorso ha pernottato più di un milione di ospiti
2. far passare, smaltire:
prespati pijanost smaltire la sbornia
3. pren. mettere qcs. a dormire; dormirci sopra;
prespati poraz, razočaranje mettere a dormire la sconfitta, la delusione
B) prespáti se (-ím se) | prespávati se (-am se) perf., imperf. refl. ristorarsi, riposarsi (con una dormita) - preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
prešteti komu ure decidere di ammazzare
koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa - pretepèn (-êna -o) adj. picchiato, bastonato, malmenato:
biti kot pretepen essere stanco morto
pren. oditi kot pretepen pes andarsene con la coda fra le gambe - prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia - prevládati (-am) | prevladováti (-újem) perf., imperf.
1. prevalere; predominare; regnare:
prevladalo je prepričanje o nujnosti varčevalnih ukrepov prevalse la convinzione della necessità di introdurre forti risparmi
kot občevalni jezik danes prevladuje angleščina oggi l'inglese predomina come lingua d'uso corrente
2. vincere, prendere il sopravvento, trionfare:
prevladal ga je ponos lo vinse l'orgoglio
pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom in quell'individuo i sentimenti hanno il sopravvento sul raziocinio - pribít (-a -o) adj.
1. inchiodato, attaccato
2. pren. sicuro, irrevocabile:
držati kot pribito essere assolutamente sicuro