žáliti (-im)
A) imperf. offendere, ingiuriare, insultare; vituperare:
žaliti čast, dobro ime nekoga offendere l'onore, il buon nome di qcn.
to žali pamet è un'offesa al buon senso
tako govorjenje nas žali è un discorso che ci offende
rel. žaliti Boga contravvenire ai comandamenti divini
B) žáliti se (-im se) imperf. refl. star.
žaliti se (pritoževati se)
nad kom, zaradi česa lagnarsi di qcn., di qcs.
Zadetki iskanja
- žálost (-i) f
1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile
2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale
3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio
4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!
5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol - žalostíti (-ím)
A) imperf. tr. addolorare, rattristare, amareggiare, angosciare, straziare:
nekatere izkušnje človeka globoko žalostijo certe esperienze amareggiano profondamente
žalostiti (greniti)
komu življenje rendere amara la vita a qcn.
B) žalostíti se (-ím se) imperf. refl. addolorarsi, rattristarsi, amareggiarsi, crucciarsi:
žalostiti se zaradi neuspeha crucciarsi per l'insuccesso - žálostno adv.
1. tristemente, luttuosamente, mestamente, sconsolatamente:
žalostno se držati avere un'aria triste
2. muz. triste
3. (v predik. rabi)
z bolnikom je žalostno (zelo slabo) il malato sta malissimo
žalostno je poslušati take neumnosti che tristezza dover ascoltare queste stupidaggini
žalostno, da tega ne veš male, se non lo sai - žáltavo
A) adv.
1. male, pessimamente:
žaltavo se počutiti sentirsi male
2. (v predik. rabi)
žaltavo je čakati na mrazu una gran brutta cosa dover aspettare all'addiaccio
B) žáltavi (-a -o) m, f, n
če tega ne naredite, bo žaltavo se non lo fate, saranno guai
žaltava mu prede è nei guai, nei pasticci
okus po žaltavem sapore di rancido - žár (-a) m
1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle
2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva
3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri
4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno
5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante - žáriti (-im)
A) imperf.
1. arroventare; metal. rendere incandescente; ricuocere
2. pren. bruciare, ardere
B) žáriti se (-im se) imperf. refl.
1. risplendere, brillare, illuminarsi
2. biancheggiare; luccicare
3. pren. raggiare, risplendere:
oko se ji je žarilo od veselja gli occhi le raggiavano dalla gioia - žárkovje (-a) n raggi:
poti se razhajajo kot žarkovje le strade si dipartono a raggiera
pog. rentgensko žarkovje radiazione, raggi Röntgen - ždéti (ždím) imperf.
1. pren. stare rannicchiato, covare
2. essere nel dormiveglia
3. stare, trovarsi:
ves dan ždi v sobi se ne sta rinchiuso nella stanza tutto il giorno
4. (biti rahlo viden) disegnarsi, trasparire:
v njegovem glasu je ždela naveličanost dalla sua voce traspariva la noia - žégen (-gna) m
1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile
2. rel.
(velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti
3. pog. pren.
blažev žegen palliativo
4.
kolomonov žegen libro di formule magiche - želódec (-dca) m
1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica
2. gastr. stomaco ripieno, farcito
3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco - ženírati (-am)
A) imperf. (motiti, ovirati) disturbare, intralciare
B) ženírati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti v zadregi) essere in imbarazzo; scocciare:
ženira se govoriti o teh stvareh gli scoccia parlare di queste cose
pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte continuate pure, non vi scomodate - ženíti (-im)
A) imperf.
1. sposare, ammogliare
2. fare da mediatore, da paraninfo
B) ženíti se (-im se) imperf. refl.
1. ammogliarsi, sposarsi:
nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze
2. avere una relazione, amoreggiare
3. zool. essere in fregola, in calore - žgánje2 (-a) n acquavite, grappa; brandy; distillato; ekst. superalcolico:
utopiti se v žganju darsi all'alcol; diventare un alcolizzato - žíla (-e) f
1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
krčna žila varice, vena varicosa
venčna žila arteria coronaria
vratna žila vena giugulare
glavna žila odvodnica aorta
med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
limfna žila vaso linfatico
žila dovodnica vena cava
glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
med. zlata žila emorroide
prerezati si žile tagliarsi le vene
2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
pesniška žila vena potica
trgovska žila talento del commerciante
pretepaška žila la mania di attaccar brighe
3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura
4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
vodna žila vena d'acqua
5. (prometna pot) arteria
6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne
7. nerbo; staffile
8. elektr. filo (del cavo elettrico)
9. zool.
žile nervatura alare (degli insetti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene - žílavo adv. accanitamente, tenacemente:
žilavo se braniti difendersi accanitamente - žílica (-e) f
1. dem. od žila venuzza, vena
2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
pesniška žilica vena poetica
potepuška žilica mania di vagabondare
žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - živálca (-e) f dem. od žival bestiolina, animaluccio, animaletto, ekst. cosetta:
živalca se skriva pod listi l'animaletto si nasconde sotto le foglie
njegova žena je čedna živalca sua moglie è una cosetta carina - živína (-e) f
1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia
2. pejor. (surov človek) bestia, bruto
3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta