Franja

Zadetki iskanja

  • temáčen (-čna -o) adj.

    1. buio, scuro:
    temačen prostor un locale buio

    2. pren. scuro:
    temačen obraz scuro in volto

    3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
    temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri
  • teorétičen (-čna -o) adj. teorico; ekst. filoz. teoretico:
    teoretična fizika, kemija, matematika fisica, chimica, matematica teorica
    teoretično in praktično znanje conoscenze teoriche e pratiche
    teoretične posplošitve generalizzazioni teoretiche
    filoz. teoretična dejavnost teoresi
    filoz. teoretična filozofija filosofia teoretica
  • teoríja (-e) f

    1. teoria:
    teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
    evolucionistična teorija teoria evoluzionista

    2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
    neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
    mat. teorija informacije teoria dell'informazione
    mat. teorija množic teoria degli insiemi
    mat. teorija števil teoria dei numeri
    mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
    šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
    fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
    lit. teorija verza teoria del verso
    lit. literarna teorija teoria letteraria
    biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
    filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza
  • ter konj.

    I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
    kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
    blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde

    II. (v vezalnem priredju) e:
    stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare

    III. (pa, pa tudi) e:
    denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro
  • terén (-a) m

    1. (zemljišče, svet) terreno:
    hribovit, nagnjen, položen teren terreno montuoso, in pendio, lievemente inclinato
    ilovnat, kamnit, peščen teren terreno argilloso, pietroso, sabbioso
    močviren, spolzek, suh teren terreno paludoso, scivoloso, secco

    2. zona, area, superficie, campo:
    lovski teren zona di caccia
    smučarski teren zona sciistica
    žarg. šport. zmagati na domačem terenu vincere in casa

    3. circoscrizione, circondario, zona
  • terénski (-a -o) adj. del terreno:
    geogr. terenska depresija depressione del terreno
    terenski vzdrževalec trasfertista
    terensko vozilo fuoristrada
    terensko delo lavoro in trasferta
  • tesnílen (-lna -o) adj. teh. di tenuta; per guarnizioni:
    tesnilni kit mastice, ermetico
    tesnilna guma guarnizione in gomma
    avt. tesnilni obroči fasce elastiche (di tenuta)
  • testenína (-e) f gastr. pl. testenine pasta (alimentare):
    jajčne testenine pasta all'uovo
    makaroni, rezanci, špageti in druge testenine maccheroni, tagliatelle, spaghetti e altri tipi di pasta
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • téžnja (-e) f tendenza; pren. aspirazione:
    težnja k usklajenosti izraza in vsebine tendenza ad armonizzare forma e contenuto
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tičánje (-a) n
    tičanje doma lo stare (chiuso) in casa
    tičanje v knjigah lo sprofondarsi nella lettura, nello studio
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • típ1 (-a) m

    1. tipo; modello:
    nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
    športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
    deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
    (on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
    tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
    pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

    2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
    nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
    s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
    pokvarjen tip un tipo corrotto

    3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
    tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
    slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
    psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
    arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
    gozd. gozdni tip tipo di bosco
    lingv. naglasni tip tipo di accento
    zool. osnovni tip tipo caratteristico
  • tísk (-a) m

    1. stampa:
    dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
    knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

    2. ekst. stampa:
    zakon o tisku la legge sulla stampa
    svoboda tiska libertà di stampa
    mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
    tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
    dnevni (informativni)
    tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
    anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
    barvni tisk stampa a colori
    drobni tisk a caratteri piccoli
    enostranski tisk foglio volante
    globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
    ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
    knjižni tisk stampa tipografica
    negativni tisk negativa
    offsetni tisk stampa offset
    periodični tisk stampa periodica
  • tísoč (-a)

    A) m

    1. mille:
    od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

    2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
    steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

    B) tísoč numer. inv.

    1. mille (pl. mila):
    šteti do tisoč contare fino a mille
    tisoč ton mille tonnellate
    knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

    2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
    bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
    imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
    pren. gornjih deset tisoč l'alta società
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • tišína (-e)

    A) f silenzio; quiete, calma:
    nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
    pretrgati tišino rompere il silenzio
    delati v tišini lavorare in silenzio
    gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
    mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

    B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro