Franja

Zadetki iskanja

  • zúnaj

    A) adv.

    1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
    zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

    2. fuori:
    večerjati zunaj cenare fuori
    pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

    B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
    stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
    zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
    biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
    roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
    jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
    šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
    polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
  • zunánjost (-i) f

    1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
    obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
    človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
    prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

    2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
    oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
    biol. zunanjost in drža abito, habitus
  • zvalíti (-ím)

    A) perf. ➞ valiti

    1. rotolare:
    zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina

    2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
    zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
    zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico

    B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.

    1. rotolare, rotolarsi:
    pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore

    2. riversarsi (in massa)
  • zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare, ingrandire

    2. aumentare, accrescere

    B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

    1. ingrandirsi, allargarsi:
    razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

    2. aumentare, crescere, intensificarsi:
    zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura
  • zvečíne adv.

    1. perlopiù:
    pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

    2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
    na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare:
    zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
    zvišati plače aumentare gli stipendi
    zvišati kazen aggravare la pena
    zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

    B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
    vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
    življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita
  • zvít (-a -o) adj.

    1. contorto, curvo, accartocciato, arrotolato; convoluto:
    imeti zvite lase avere i capelli ondulati
    zvit v klobčič aggomitolato

    2. scaltro, astuto, furbo, navigato:
    zvit špekulant un affarista navigato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvit preobrat piroetta
    gastr. zvite testenine tortiglioni, fusilli, eliche
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi chi è stato morso dalle serpi, ha paura delle lucertole
  • zvozíti2 (zvózim) perf.

    1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
    v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
    zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

    2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
    razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
    do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
    zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
    poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato
  • zvráčati (-am) | zvrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. rovesciare, ribaltare:
    burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
    zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro

    2. voltare, girare:
    ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente

    3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
    zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
    zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità

    B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
    zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto
  • zvŕst (-í) f

    1. specie, varietà:
    slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
    zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

    2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
    proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
    pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

    3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
    ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

    4. agr. sorta, specie:
    zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

    5. gozd. varietà:
    zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

    6. voj. arma:
    sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione
  • zvrstíti (-ím) | zvrščati (-am)

    A) perf., imperf. disporre, sistemare; raggruppare:
    zvrstiti račune po datumih disporre le fatture secondo le date

    B) zvrstíti se (-ím se) | zvrščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. susseguirsi, avvicendarsi, alternarsi, succedersi:
    za govorniškim pultom se je zvrstilo deset referentov sul podio si sono avvicendati dieci relatori

    2. passare in fila
  • zvrtéti (-ím)

    A) perf.

    1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)

    2. girare (il tornio da vasaio)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
    pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento

    B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. cessare di girare

    2. impers. avere il capogiro:
    zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žabúra (-e) f pejor. rana:
    napihovati se kot žabura essere gonfio come una rana
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
  • žágati (-am) imperf.

    1. segare, tagliare:
    žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

    2. pren. (igrati violino, godalo)
    žagati violino, na violino segare il violino

    3. pejor. muz. strimpellare:
    žagati melodijo strimpellare una melodia

    4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
    kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

    5. pren. (smrčati) russare, ronfare

    6. pog. deporre, destituire, silurare:
    žagati direktorja silurare il direttore
    žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
    žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi