Franja

Zadetki iskanja

  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • paláča (-e) f palazzo; (v Benetkah) ca':
    doževa palača palazzo ducale, del Doge
    palača Venier ca' Venier
    kraljeva palača reggia
    vladna palača palazzo del governo
    občinska palača (hiša) palazzo di città, palazzo comunale, municipio
    palača OZN Palazzo dell'ONU, Palazzo di vetro
    PREGOVORI:
    zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • pálec (-lca) m

    1. (na roki) pollice; (na nogi) alluce;
    sesati palec succhiare il pollice

    2. (dolžinska mera) pollice;
    angleški palec pollice
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. palec navzdol pollice verso
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate
  • páliti (-im)

    A) imperf. star.

    1. (žgati) bruciare, scottare

    2.
    paliti na sparare a, su

    B) páliti se (-im se) imperf. refl. bruciare
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • pár (-a)

    A) m

    1. coppia:
    čeden par una bella coppia
    zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

    2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
    par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
    žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

    3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
    par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
    knjiž. par volov un giogo di buoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
    fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
    fiz. ionski par coppia di ioni
    fiz. par sil coppia di forze
    šport. tekmovanje parov gara a coppie
    lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
    voj. na pare preštej se! in fila per due!
    pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

    B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
    spregovoriti par besed dire due parole
    za par ur me ne bo sarò assente qualche ora
  • pára1 (-e) f vapore (tudi ekst.); esalazione:
    vodna para vapore acqueo
    ladja, vlak na paro nave, locomotiva a vapore
    jodove, kovinske, živosrebrne pare vapori di iodio, metallici, di mercurio
    pren. voziti na vso paro andare a tutto vapore, a tutta forza
    pog. biti pod paro essere brilli
    nasičena para vapore saturo
    nizkotlačna para vapore a bassa pressione
  • paragráf (-a) m

    1. paragrafo

    2. pog. legge, norma;
    biti (vse) po paragrafih essere a norma di legge
    poiskati luknjo v paragrafih trovare una scappatoia nelle leggi
  • partêr (-ja) m

    1. gled. platea

    2. šport. pedana per il corpo libero:
    vaja na parterju esercizio a corpo libero
  • partêren (-rna -o) adj.

    1. gled. di platea:
    parterni sedež poltrona
    parterni sedež v prvi vrsti poltronissima

    2. šport.
    parterna telovadba esercizi a corpo libero
  • pásje adv. (da) cane, da cani:
    pasje se počutiti sentirsi da cane
    plavati po pasje nuotare a cane, a cagnolino
    pasje mrzlo je fa un freddo cane
    pasje vroče je fa un caldo infernale, un caldo tremendo, da morire
  • patênten (-tna -o) adj. di brevetto, (dei) brevetti; brevettato:
    patentni čep salvagocce
    patentni svinčnik portamina
    patentni urad ufficio brevetti
    obrt. patentni vzorec punto a coste
  • péč1 (-í) f

    1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
    peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
    zakuriti peč accendere la stufa
    lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
    krušna peč forno del pane
    metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)

    2. forno, fornace:
    cementna peč forno cementizio
    lončarska peč fornace, forno da vasaio
    pekovska peč forno da panificio
    pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
    metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
    komorna peč idrogenatore
    metal. plamenska peč forno a riverbero
    metal. talilna peč forno fusorio
    sušilna peč forno di essicazione
    upepeljevalna peč forno crematorio
    metal. visoka peč altoforno
  • pečíca (-e) f dem. od peč

    1. stufetta

    2. fornello, forno:
    vzeti pecivo iz pečice levare il dolce dal forno
    mikrovalovna pečica forno a microonde

    3. redko fornellino
  • pèčka (-e) f seme (di frutto); (pri grozdju) acino, granello, vinacciolo:
    imeti denarja kot pečka avere soldi a palate
  • péd (-í) f

    1. palmo, spanna

    2. pren. (zelo majhna količina) palmo; oncia:
    obdelati vsako ped zemlje lavorare ogni palmo di terra
    ne premakniti se niti za ped non muoversi di un palmo, non cedere di un'oncia
    ne videti niti za ped non vederci neanche a un palmo di naso
  • peklénski (-a -o) adj.

    1. infernale, dell'inferno:
    peklenski ogenj il fuoco dell'inferno

    2. pren. (hudoben) malvagio, satanico, diabolico

    3. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) d'inferno. dell'inferno, infernale, bestiale; cane:
    peklenska vročina un caldo d'inferno
    peklenski mraz un freddo infernale, un freddo cane
    prestajati peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
    min. peklenski kamen pietra infernale
    peklenski stroj ordigno esplosivo, bomba a orologeria