šáh (-a) m
1. igre scacchi:
igrati šah giocare a scacchi
partija šaha partita di scacchi
2. scacchiera
3. (položaj v igri) scacco:
šah mat scacco matto
večni šah scacco perpetuo
pren. držati, imeti koga v šahu tenere qcn. in scacco
4. (vladar) scià
Zadetki iskanja
- šahírati (-am) imperf.
1. giocare a scacchi
2. pren.
šahirati s kom avere, tenere in balia qcn. - šála (-e) f
1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile
2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta
3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere
4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo - ščít (-a) m
1. voj. scudo; hist. (okrogli ščit rimskih legionarjev) clipeo:
kovinski, lesen ščit scudo metallico, ligneo
okrogel, ovalen ščit scudo tondo, ovale
kopje in ščit lancia e scudo
pren. nositi koga na ščitu portare qcn. sugli scudi
teh. toplotni ščit scudo termico
varilni ščit casco per saldatura
2. (grbovni ščit) scudo
3. (ščitnik na čepici) visiera; (na puškinem kopitu) calciolo; (na meču, sablji) guardamano; (rokavni ščit) soprammano
4. (tabla) targa
5. geol. crosta continentale
6. zool. scudo - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo - šénkan (-a -o) adj. pog. donato, regalato
PREGOVORI:
šenkanemu konju ne glej v zobe a caval donato non si guarda in bocca - šestína (-e) f sesto:
vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito - šestnajstérka (-e) f biblio. sedicesimo:
format šestnajsterke formato in sedicesimo
knjiga je izšla v šestnajsterki il libro è stato stampato in sedicesimo - šestnájsti (-a -o) numer. sedicesimo; sedici:
ukrep stopi v veljavo šestnajstega januarja il provvedimento entra in vigore il 16 gennaio
kmečki upori v XVI. stoletju le rivolte contadine del XVI sec.
mladini do 16. leta vstop prepovedan ingresso vietato ai minori di 16 anni - šíbek (-bka -o) adj.
1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione
2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca
3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala
4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria
5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili - šífra (-e) f cifra, codice; ekst. crittogramma:
komunicirati v šifrah comunicare in codice
razvozlati šifro decifrare un codice, un crittogramma - šílo (-a) n
1. obrt. lesina:
čevljarsko, sedlarsko šilo lesina da calzolaio, da sellaio
pren. pobrati šila in kopita far fagotto, piantar baracca e burattini
pren. vrniti šilo za ognjilo (milo za drago) rendere pan per focaccia
2. zool.
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus) - širòk (-ôka -o) adj.
A)
1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio
2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet
B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari - širokočêlen (-lna -o) adj. dalla fronte ampia:
mont. širokočelno odkopavanje coltivazione a lunga fronte, avanzante in direzione - šivánka (-e) f ago (da cucito):
vdeti šivanko infilare l'ago
uho šivanke cruna dell'ago
blazinica za šivanke cuscinetto portaspilli
poprijeti se šivanke imparare l'arte del sarto
pren. iskati šivanko v senu cercare un ago in un pagliaio
pren. sedeti (kakor) na šivankah stare sulle spine
pren. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti non si sentiva volare una mosca - škárje (-rij) f pl.
1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura
2. zool. chela
3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro) - škíliti (-im) imperf.
1. essere guercio, strabico
2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi
3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze
4. cercare di appropriarsi; usurpare
5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene - škóda (-e) f
1. danno; detrimento, discapito, sfavore, svantaggio:
dejanska, pretrpljena škoda danno emergente, danno subito
vojna škoda danni di guerra
škoda na posevkih danni alle colture
povračilo škode risarcimento dei danni
zahtevati povračilo škode chiedere i danni
povzročiti škodo procurare, fare, arrecare, causare danno a
utrpeti škodo subire, patire, soffrire danno
škoda povrh pa še sramota restare col danno e con le beffe
v škodo a scapito, a sfavore di
v mojo, tvojo, svojo, našo škodo a mio, tuo, suo, proprio, nostro danno
pričati komu v škodo testimoniare a disfavore di qcn.
2. pren. biti škoda česa:
te obleke je škoda za doma è un peccato portare quest'abito in casa
elipt. škoda časa, denarja za kaj è tempo, è denaro sprecato
škoda je spati v tako lepem vremenu è un peccato dormire con questo bel tempo
takega človeka je zelo škoda è un gran peccato perdere un uomo così
škoda besed tutte parole sprecate - škrípec (-pca) m
1. strojn. carrucola:
pren. biti, znajti se v škripcih essere in difficoltà; trovarsi, cacciarsi nei guai
2. anat. troclea