bítka (-e) f
1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
bitka se vname la battaglia arde
sprejeti bitko accettare battaglia
izgubiti bitko perdere la battaglia
hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni
2. ekspr. battaglia:
govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo
Zadetki iskanja
- blagoglásen (-sna -o) adj. armonioso, melodioso; ekst. intonato:
blagoglasni romanski jeziki le melodiose lingue romanze - blágor (-gra)
A) m bene; benessere:
telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
javni blagor il bene comune
narodov blagor il bene del popolo
rel. osmero blagrov le otto beatitudini
B) adv.
blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro - blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.
1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella
2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.
3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia! - blískati | blískati se (-am (se))
A) imperf. refl.
1. lampeggiare:
svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano
2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)
3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti
4. risplendere, rilucere
B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle - blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale - bòb1 (bôba) m
1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai
2. caccola
3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus) - bóčiti (-im)
A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
bočiti obrvi inarcare le ciglia
bočiti pločevino curvare la lamiera
B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi - bodíca (-e) f
1. ago, spina; aculeo, pungiglione:
ježeve bodice gli aculei dell'istrice
kaktusove bodice le spine del cactus
2. pren. (zbadljiva beseda ali misel) frecciata, motto pungente - bódisi konj.
1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose
2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì
3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate - bogástvo (-a) n
1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso
2. ricchezza; risorsa:
naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie
3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
bogastvo barv dovizia di colori - bòj (bôja) m
1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo
2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe
3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale
4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga - bók (-a) m
1. fianco (tudi ekst.); anca:
dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
ležati na boku giacere sul fianco
desni, levi bok fianco destro, sinistro
migati z boki muovere le anche
2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
stati bok ob boku stringersi stretti stretti - bolečína (-e) f
1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori
2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia - bôsti (bôdem)
A) imperf.
1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo
2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano
3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate
B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture
C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per - bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone - brámba (-e) f
1. (varstvo, zaščita) difesa, tutela:
vzeti koga v brambo prendere le difese di qcn.
2. hist. milizia territoriale - braníti (-im)
A) imperf.
1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore
3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta
B) braníti se (-im se) imperf. refl.
1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori
2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze - bráti (bêrem) imperf.
1. leggere:
brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
brati Danteja leggere Dante
2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico
3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi
4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
brati z dlani leggere la mano
5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
brati jagode raccogliere le fragole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
rel. brati mašo celebrare la messa
pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
PREGOVORI:
s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga - brêsti (brêdem) imperf. ➞ prebresti sguazzare (nell'acqua); passare a guado; avanzare, aprirsi un varco (nella neve, nella boscaglia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bresti v dolgove affogare nei debiti
pren. bresti po krvi grondare sangue, avere le mani lorde di sangue