Franja

Zadetki iskanja

  • bítka (-e) f

    1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
    kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
    bitka se vname la battaglia arde
    sprejeti bitko accettare battaglia
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni

    2. ekspr. battaglia:
    govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
    bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo
  • blagoglásen (-sna -o) adj. armonioso, melodioso; ekst. intonato:
    blagoglasni romanski jeziki le melodiose lingue romanze
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

    1. rel. benedire; consacrare:
    blagoslavljati jed benedire i cibi
    blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

    2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
    blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

    3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
    Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
    (komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bóčiti (-im)

    A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
    bočiti obrvi inarcare le ciglia
    bočiti pločevino curvare la lamiera

    B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi
  • bodíca (-e) f

    1. ago, spina; aculeo, pungiglione:
    ježeve bodice gli aculei dell'istrice
    kaktusove bodice le spine del cactus

    2. pren. (zbadljiva beseda ali misel) frecciata, motto pungente
  • bódisi konj.

    1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
    prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose

    2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
    pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì

    3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
    njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • bòj (bôja) m

    1. lotta, combattimento; battaglia:
    oborožen boj lotta armata
    krvav boj lotta cruenta
    boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
    boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
    boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
    iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
    pasti v boju cadere combattendo

    2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
    politični boj lotta politica
    boj med mnenji scontro di opinioni
    razredni boj lotta di classe

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
    volilni boj campagna elettorale
    boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

    4. šport. gara, disputa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smrtni boj agonia
    biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    boj za naslov la disputa di un titolo
    hist. investiturni boj lotta per le investiture
    boj proti mamilom guerra contra la droga
  • bók (-a) m

    1. fianco (tudi ekst.); anca:
    dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
    ležati na boku giacere sul fianco
    desni, levi bok fianco destro, sinistro
    migati z boki muovere le anche

    2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
    avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
    navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
    krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
    pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
    stati bok ob boku stringersi stretti stretti
  • bolečína (-e) f

    1. dolore; male; med. -algia:
    huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
    bolečina v križu male alla schiena
    porodne bolečine doglie
    čutiti bolečino provare, sentire dolore
    lajšati bolečine alleviare i dolori

    2. dolore, sofferenza, pena:
    srčna bolečina pena del cuore
    trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. bolečina v hrbtenici rachialgia
    bolečina v hrbtu dorsalgia
    bolečina v ledvicah nefralgia
    bolečina v nosu rinalgia
    bolečine pri požiranju odinofagia
    bolečine v dojkah mastodinia
    bolečine v mišicah mialgia
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
    pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
    pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone
  • brámba (-e) f

    1. (varstvo, zaščita) difesa, tutela:
    vzeti koga v brambo prendere le difese di qcn.

    2. hist. milizia territoriale
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • brêsti (brêdem) imperf. ➞ prebresti sguazzare (nell'acqua); passare a guado; avanzare, aprirsi un varco (nella neve, nella boscaglia)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bresti v dolgove affogare nei debiti
    pren. bresti po krvi grondare sangue, avere le mani lorde di sangue