Franja

Zadetki iskanja

  • počutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi; stare:
    počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
    danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

    2. sentirsi, ritenersi:
    počutiti se mladega sentirsi giovane

    3. sentirsi, trovarsi:
    počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
    počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
    počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
    počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • pogrèb (-éba) m

    1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
    pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
    iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
    nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
    pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

    2. pren. funerale, mortorio; pianto:
    na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio
  • pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. affondare, immergere; calare;
    pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

    2. (poglabljati) approfondire; scavare

    3. pren. cullare, far sprofondare:
    glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

    4. pren. spingere, portare:
    pogrezati v obup spingere alla disperazione

    B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, cedere; affondare:
    hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
    pogrezniti se v blato affondare nel fango
    pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
    zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

    2. pren. immergersi, sprofondarsi:
    pogrezniti (zatopiti se)
    v branje sprofondare nella lettura
    pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
    sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
    gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
    izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
    najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
  • pójmiti (-im) | pojmováti (-újem) perf., imperf.

    1. capire, intendere:
    z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti col senso comune questo non si può capire
    kaj pojmujete pod tem izrazom? cosa intende con questa espressione?

    2. concepire, vedere, interpretare:
    tako dejanje se pojmuje kot nasilje azioni così si interpretano come violente
  • pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
    pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
    pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
    pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

    2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

    3. (dati podatek) indicare, segnare:
    brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

    4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
    kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

    5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
    želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

    6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
    pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
    pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
    pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
    pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
    pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
    pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
    pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
    pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
    pokazati liste buttare le foglie
    pokazati osla, osle fare marameo
    pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
    pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
    pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
    šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
    pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
    ti bom že pokazal ti farò vedere io
    imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
    ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

    B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
    na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

    2. sorgere; delinearsi, apparire:
    sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

    3. presentarsi:
    šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

    4. professarsi:
    pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

    5. risultare, rivelarsi:
    pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
    pokazati se kot koristno riuscire utile
    koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

    6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
    hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei
  • polít (-a -o) adj. bagnato:
    stati kot polit cucek essere come un pulcino bagnato
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • pólž (-a) m

    1. zool. lumaca, chiocciola (Limax):
    polž se je skril v hišico la lumaca si è nascosta nel guscio
    goli polž lumacone ignudo (Limax agrestis)
    hoditi, lesti kot polž essere una lumaca, camminare a passo di lumaca
    gastr. polži po genoveško lumache alla genovese

    2. zool. pl. polži gasteropodi (sing. -e) (Gasteropoda)

    3. pren. lumaca

    4. (v pričeski) crocchia; anat. (v notranjem ušesu) chiocciola, coclea; um. voluta; muz. riccio (del violino); teh.
    transportni polž convogliatore a coclea, coclea
  • pôper (-pra) m pepe:
    celi, mleti poper pepe in grani, macinato
    črni poper pepe nero
    bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
    mlinček za poper macinapepe
    dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
    dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
    pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino
  • poróčati1 (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
    kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
    pisno poročati riferire per iscritto
    v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto
  • poslúšati (-am) imperf.

    1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
    molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
    poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
    poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

    2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

    3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
    dobro me poslušaj stammi a sentire
    ne poslušati nikogar non sentire ragioni
    poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
    poslušati nasvet udire il consiglio (di)

    4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
    zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
    pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
    poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
    stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
    pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
    tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato
  • postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

    1. divenire, diventare, farsi:
    postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
    postati grd diventare brutto, imbruttire
    postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
    postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

    2.
    postati odveč essere di troppo, superfluo
    postajati všeč cominciare a piacere

    3. (s smiselnim osebkom)
    postati (komu)
    dolgčas annoiarsi
    postati (komu)
    slabo sentirsi male
    postati (koga)
    sram, strah vergognarsi, prendere paura
    postati (komu) žal dispiacere

    4. impers.
    postajati, postati hladno far freddo
    postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
    postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
    postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
    bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
    postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postati oče diventare padre
    postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
    postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
    postajati bolj prebrisan smaliziarsi
    bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
    med. postajati kroničen cronicizzarsi
    postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
    postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
    postajati predrzen insolentire
    agr. postajati snetljiv volpare
    postajati trmast incaponirsi
    postajati žaltav irrancidire
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • postópati (-am) imperf.

    1. vagabondare, girovagare, gironzolare

    2. (lenariti) bighellonare, oziare, poltrire, fare una vita da scioperato

    3. (ravnati) agire, procedere; trattare:
    z menoj je postopal kot z sebi enakim mi ha trattato da pari, alla pari
  • pošéven (-vna -o) adj. obliquo, sbieco, sghembo, inclinato, diagonale, traverso:
    poševna črta diagonale, linea obliqua; lingv. barra, sbarretta(obliqua)
    poševna pisava scrittura inclinata
    poševne oči occhi a mandorla
    poševna površina superficie inclinata
    teh. poševna projekcija proiezione inclinata
    mat. poševni kot angolo obliquo
    navt. poševni križ croce di Sant'Andrea
    mont. poševni rov discenderia
    strojn. poševno ozobje dentatura elicoidale
  • potísnjen (-a -o) adj. spinto;
    potisnjen v kot messo con le spalle al muro
  • potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

    1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

    2. strappare:
    potrgati gumbe strappare i bottoni
    bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
    če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

    3. rompere, distruggere:
    veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono
  • povábiti (-im) perf. ➞ vabiti

    1. invitare:
    povabiti na kosilo invitare a pranzo
    povabiti na obisk invitare (a far visita a)
    povabiti k sodelovanju invitare a collaborare
    povabiti koga na kozarec offrire da bere

    2. convocare; citare:
    povabiti na sejo invitare alla seduta
    povabiti kot pričo na zaslišanje citare un teste (a deporre)
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro