Franja

Zadetki iskanja

  • stŕpen (-pna -o) adj. tollerante, comprensivo:
    biti strpen do drugače mislečih ljudi essere tolleranti verso chi la pensa diversamente
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šestnájsti (-a -o) numer. sedicesimo; sedici:
    ukrep stopi v veljavo šestnajstega januarja il provvedimento entra in vigore il 16 gennaio
    kmečki upori v XVI. stoletju le rivolte contadine del XVI sec.
    mladini do 16. leta vstop prepovedan ingresso vietato ai minori di 16 anni
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tančína (-e) f

    1. (odtenek) sfumatura, tonalità, gradazione, nuance;
    jezikovne, teološke, arhitekturne tančine sfumature, nuance linguistiche, teologiche, architettoniche
    poznati kaj do vseh tančin conoscere a fondo qcs.

    2. (tankost) sottigliezza, esilità, tenuità
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • tekmoválec (-lca) | -lka (-e) m, f atleta, concorrente; partecipante (alla gara):
    tekmovalci do 18 let gli under 18
    tekmovalec v bobu bobbista
    tekmovalec v peteroboju, deseteroboju pentatleta, decatleta
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tísoč (-a)

    A) m

    1. mille:
    od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

    2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
    steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

    B) tísoč numer. inv.

    1. mille (pl. mila):
    šteti do tisoč contare fino a mille
    tisoč ton mille tonnellate
    knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

    2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
    bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
    imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
    pren. gornjih deset tisoč l'alta società
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • travmátičen (-čna -o) adj. traumatico:
    ekst. travmatičen odnos do česa rapporto pregiudizievole con qcs.
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente
  • trenútek (-tka) m

    1. momento, attimo; pog. momentino:
    trenutek, prosim! un momento, prego!
    oprostite za trenutek mi scusi un momentino
    srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita

    2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
    v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre

    3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
    to je zgodovinski trenutek è un momento storico
    sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne dati trenutka miru non dar requie
    ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
    od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
    prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
    predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
    priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
    svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato)
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • trúden (-dna -o) adj. stanco, affaticato, stracco; snervante, knjiž. lasso:
    trudni koraki passi stanchi
    truden do smrti stanco morto
    pren. zatisniti trudne oči spirare
    trudni dnevi giornate lunghe, snervanti