Franja

Zadetki iskanja

  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • nevréden (-dna -o) adj.

    1. non degno, indegno, non meritevole, immeritevole:
    biti nevreden ljubezni non essere degno di amore, non meritare l'amore
    stvar je omembe nevredna la cosa non merita di essere menzionata
    jur. nevreden dedovanja indegno a succedere

    2. (ničvreden) ignobile, pessimo, scandaloso:
    izdati nevredno delo pubblicare un'opera pessima

    3. pren. indegno; ignobile:
    intelektualca nevredno dejanje un'azione indegna di un intellettuale
  • nezavarován (-a -o) adj. non assicurato, non protetto, incustodito, sguarnito:
    žel. nezavarovani železniški prehod passaggio a livello incustodito
  • nezavést (-i) f

    1. incoscienza:
    biti, ležati v nezavesti essere senza coscienza, privo di sensi
    pasti v nezavest perdere coscienza, svenire
    smejati se do nezavesti ridere a crepapelle
    biti pijan, utrujen do nezavesti essere ubriaco fradicio, stanco morto

    2. redko (podzavest) subcosciente
  • neznánka (-e) f

    1. sconosciuta

    2. mat. incognita (tudi ekst.):
    enačba z dvema neznankama equazione a due incognite
    ta človek je prava neznanka costui è un'incognita
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nihájen (-jna -o) adj. dell'oscillazione, di oscillazione, oscillatorio:
    nihajna dolžina ampiezza dell'oscillazione
    nihajni čas periodo, frequenza (di oscillazione)
    nihajno število oscillazioni
    nihajna (nihalna)
    vrata porta a vento
    elektr. nihajni krog circuito oscillatorio
  • nihálo (-a) n pendolo:
    ura z nihalom orologio a pendolo, pendola
    fizično nihalo pendolo fisico
    matematično nihalo pendolino
  • nikákršen (-šna -o) adj. (noben) nessuno:
    ne dam za nikakršen denar non lo do a nessun prezzo
  • níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
    nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • nína inter. ninna (nanna);
    (zdaj pa) vsi nina nana tutti a nanna
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • níti

    A) adv.

    1. (krepi zanikanje) neanche, nemmeno, neppure:
    na nebu ni niti oblačka nel cielo non c'è neppure una nuvola
    niti najmanj menomamente
    ne zamenjati niti besedice non cambiare una sillaba

    2. niti ne pog. (izraža neodločno zanikanje) no:
    utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje sei stanco, nevvero? No, sono abituato a camminare

    B) ne ... niti, niti ne ... niti ne konj. né ... né; non ... né:
    nima ne brata niti sestre non ha né fratello né sorella
    pomilovanja niti ne potrebujem niti ne želim non ho bisogno né desidero di essere compatito
  • nítka (-e) f dem. od nit esile filo, filetto:
    pog. imeti srebrne nitke v laseh essere canuto
    bot. glivna nitka (hifa) ifa
    gled. lutke na nitkah burattini
    elektr. svetilna, žarilna nitka filamento a incandescenza
    zool. ožigalne nitke filamenti urticanti
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui