Franja

Zadetki iskanja

  • skúpen (-pna -o) adj.

    1. comune, collettivo:
    druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
    skupni grob tomba comune
    gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
    skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
    skupna korist il bene comune
    skupen redkim ljudem comune a pochi
    skupno življenje vita in comune

    2. comune, analogo, identico:
    imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
    imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

    3. complessivo, totale; unitario, globale:
    skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
    skupni stroški spesa totale
    skupni napori sforzi unitari
    jur. skupna hipoteka ipoteca comune
    ekon. skupna naložba joint venture
    skupna paša compascolo
    skupna spalnica camerata, dormitorio
    skupna uprava amministrazione comune
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
    mat. skupni imenovalec denominatore comune
    skupni znesek montante; somma complessiva, totale
    bivanje coabitazione, convivenza
    jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
    skupna ležišča alloggiamento in comune
  • skušnjáva (-e) f tentazione; ekst. seduzione:
    premagati skušnjavo vincere la tentazione
    spraviti, zapeljati koga v skušnjavo indurre in tentazione, tentare qcn.
    imeti skušnjavo po kajenju, pitju essere tentato di fumare, di bere
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slabóst (-i) f

    1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
    čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco

    2. ekst. debolezza; imperfezione:
    odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione

    3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
    slabosti in vrline difetti e virtù

    4. pren. (v povedni rabi) debole:
    ženske so njegova slabost ha un debole per le donne

    5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
    živčna slabost nevrastenia
  • slábši (-a -e) adj.

    1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
    podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
    predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

    2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
    izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente
  • sládek (-dka -o) adj.

    1. dolce; zuccherato; saporito:
    sladek kot med dolce come il mele
    sladka kava caffè zuccherato, dolce

    2. di acqua dolce (non salata)

    3. pren. dolce, tenero; caro:
    sladke oči, sladka usta occhi dolci, labbra dolci, tenere

    4. pren. (pretirano prijazen) untuoso, mellifluo, caramelloso:
    nagovoriti s sladkim glasom fare un discorso mellifluo, untuoso

    5. pren. (prijeten, dobrodejen) dolce, piacevole, grato:
    sladki spomini grati ricordi
    pogrezniti se v sladke sanje sprofondare in, abbandonarsi a dolci sogni
    imeti sladko življenje fare la dolce vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. sladka koreninica felce dolce, polipodio (Polypodium vulgare)
    gastr. sladka repa rape lesse
    sladki koren liquirizia (Glycyrrhiza glabra)
  • sládkor (-órja) m

    1. zucchero:
    posuti, potresti sadje s sladkorjem cospargere la frutta di zucchero
    kristalni sladkor zucchero in cristalli
    sladkor v kockah, v prahu zucchero in zollette, a velo
    spreminjanje sladkorja v mlečno kislino trasformazione dello zucchero in acido lattico
    enostavni sladkor monosaccaride
    grozdni sladkor glucosio
    invertni sladkor zucchero invertito
    lesni sladkor xilosio
    mlečni sladkor lattosio
    sadni sladkor fruttosio
    škrobni sladkor amilosio
    trsni sladkor, sladkor iz sladkorme pese zucchero di canna, di barbabietola
    karamelni, praženi, vaniljin sladkor zucchero caramellato, bruciato, vanigliato

    2. med. zuccheri:
    zmanjšana količina sladkorja v krvi caduta degli zuccheri, ipoglicemia
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • sláva (-e) f

    1. gloria; rinomanza, prestigio, lustro:
    biti željan slave essere bramoso di gloria
    izkazovati komu čast in slavo magnificare, esaltare, osannare qcn.
    ovenčan s slavo coperto di gloria

    2. (v medm. rabi) gloria; rel. gloria, osanna

    3. rel. (molitev pri maši) gloria
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • slikár (-ja) | -ka (-e) m, f

    1. um. pittore (-trice);
    abstraktni slikar astrattista
    slikar krajinar pittore di paesaggi, paesaggista
    slikar naivec pittore naïf
    slikarji informela pittori informali
    slikar portretov pittore di ritratti, ritrattista
    slikar tihožitij pittore di nature morte, naturamortista

    2. pren. descrittore, raffiguratore:
    dober slikar ljudi in življenja un penetrante descrittore degli uomini e della vita

    3. obrt. imbianchino
  • slikárstvo (-a) n pittura:
    slikarstvo in kiparstvo pittura e scultura
    portretno slikarstvo ritrattistica
    abstraktno, baročno, kubistično slikarstvo la pittura astratta, barocca, cubista
    stensko, tabelno slikarstvo pittura murale, su tavola
  • slíkati (-am) imperf.

    1. dipingere, ritrarre:
    slikati portrete, tihožitja dipingere ritratti, nature morte
    slikati na prostem, v ateljeju dipingere all'aperto, in studio
    slikati na les, na platno dipingere su legno, su tela
    slikati v akvarelu, olju, pastelu dipingere ad, in acquerello, ad olio, a pastello

    2. (fotografirati) fotografare; med. (rentgensko) radiografare

    3. pren. (opisovati, prikazovati) descrivere, ritrarre, riprodurre, raffigurare:
    slikati v živih barvah descrivere in toni vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici fare il diavolo più nero di quanto non sia
  • slína (-e) f

    1. saliva; bava:
    (penasta) slina na ustih bava alla bocca
    vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
    po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
    požirati sline aver l'acquolina in bocca

    2. ekst. bava, sbavatura:
    polževa slina la bava delle lumache
    slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)
  • slínar (-ja) m pren. sbavone; pejor. lecchino:
    intrigant in slinar intrigante e lecchino
    zool. poljski slinar lumaca campestre (Deroceras agreste)
    bot. veliki slinar gonfidio (Gomphidius glutinosus)
    zool. (polži) slinarji pl. limacidi (sing. -e) (Limacidae)
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slòn (slôna) m

    1. zool. elefante;
    afriški slon elefante africano (Loxodonta africana)
    indijski slon elefante indiano (Elephas maximus)
    morski slon elefante marino, foca marina (Mirounga leonina)
    čreda slonov un branco di elefanti
    slon trobi l'elefante barrisce
    lomastiti kot slon muoversi come un elefante (in una cristalleria)
    pren. delati iz muhe slona fare di una mosca un elefante
    pren. imeti kožo debelo kot slon avere la pelle dura

    2. pren. omaccione, pachiderma
  • slonéti (-ím) imperf.

    1. poggiare, essere, stare appoggiato:
    sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale

    2. poggiare, posare, gravitare:
    arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne

    3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
    kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria

    4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
    država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
    vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
    sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare
  • slonokoščén (-a -o) adj. di avorio, eburneo; pren.
    živeti v slonokoščenem stolpu vivere in una torre d'avorio