Franja

Zadetki iskanja

  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • sápa (-e) f

    1. respiro, fiato, alito:
    sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
    zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
    čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

    2. venticello, alito (di vento):
    večerna sapa venticello serale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
    daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
    na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
    vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
    sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
    spet priti do sape riprendere fiato
    hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
    povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato
  • scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
    scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
    pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
    PREGOVORI:
    šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento
  • sèn (snà) m (pl. sni)

    1. sonno; sogno:
    globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
    pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
    verjeti v sne credere nei sogni

    2. pren. sogno:
    sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sénčiti (-im)

    A) imperf.

    1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
    noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine

    2. um. ombreggiare, sfumare

    3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
    kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre

    B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra
  • sétev (-tve) f semina, knjiž. seminagione:
    setev in žetev la semina e la falciatura
    jesenka, spomladanska setev semina autunnale, primaverile
    ročna setev semina a spaglio, alla volare
    setev v vrste semina in file
    strojna setev semina meccanica
    PREGOVORI:
    brez setve ni žetve chi non semina non raccoglie
    kakršna setev, takšna žetev quale la semenza, tale la messe
  • sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
    s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
    ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
    ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!
  • sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)

    A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
    sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
    hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
    vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba

    B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
    ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • skopnéti (-ím) perf.

    1. sciogliersi (di neve)

    2. pren. calmarsi, placarsi; svanire:
    jeza mu še ni skopnela la rabbia non si è ancora calmata, placata
  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • skúsiti (-im)

    A) perf.

    1. provare, sperimentare:
    skusiti grozote vojne sperimentare le atrocità della guerra

    2. star. (poskusiti) provare, sperimentare:
    skusil je vstati, pa ni mogel provò ad alzarsi ma non potè
    skusiti novo škropivo sperimentare la nuova sostanza spruzzabile

    B) skúsiti se (-im se) perf. refl. cimentarsi, mettersi alla prova
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • sléd (-ú) m

    1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
    iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
    iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
    zgubiti sled perdere la traccia
    tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
    odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

    2. pren. (posledica) traccia, impronta:
    njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

    3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
    o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
    o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • sodník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
    sodnik za prekrške pretore
    sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
    sodnik porotnik giudice popolare
    sodnik prisednik giudice a latere
    sodnik za ločitve divorzista

    2. šport. arbitro; giudice di gara:
    glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
    stranski sodnik segnalinee
    točkovni sodnik giudice di gara

    3. pren. giudice:
    čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
    brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
    jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
    mirovni sodnik giudice di pace
    preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
    sodnik poročevalec giudice relatore
    nebeški, večni sodnik il supremo giudice
    hist. mestni sodnik magistrato