Franja

Zadetki iskanja

  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • zvozíti2 (zvózim) perf.

    1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
    v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
    zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

    2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
    razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
    do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
    zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
    poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato
  • žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
    žabja mlaka ranocchiaia
    žabji krak coscia di rana
    imeti žabja usta avere la bocca molto grande
    človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
    poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
    ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
    presti žabjo volno fare cose senza senso
    agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
    zool. žabji mrest uova di rana
    med. žabji trebuh addome batraciano
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
  • žágati (-am) imperf.

    1. segare, tagliare:
    žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

    2. pren. (igrati violino, godalo)
    žagati violino, na violino segare il violino

    3. pejor. muz. strimpellare:
    žagati melodijo strimpellare una melodia

    4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
    kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

    5. pren. (smrčati) russare, ronfare

    6. pog. deporre, destituire, silurare:
    žagati direktorja silurare il direttore
    žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
    žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi
  • žàl

    A) adj. inv. offensivo; ostile:
    žal beseda parola offensiva
    žal misel pensiero ostile

    B) žál adv.

    1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
    žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
    rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

    2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
    žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

    3. žal biti za, po rimpiangere:
    nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

    4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
    greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso
  • žálostno adv.

    1. tristemente, luttuosamente, mestamente, sconsolatamente:
    žalostno se držati avere un'aria triste

    2. muz. triste

    3. (v predik. rabi)
    z bolnikom je žalostno (zelo slabo) il malato sta malissimo
    žalostno je poslušati take neumnosti che tristezza dover ascoltare queste stupidaggini
    žalostno, da tega ne veš male, se non lo sai
  • žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
    žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
    žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
    odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
    avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
    vznožek žarnice attacco della lampadina
    stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
    infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
    fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
    teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
    jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio
  • žarovzdŕžen (-žna -o) adj. metal.
    žarovzdržna ilovica terra da fonderia
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žêbelj (-blja) m chiodo:
    čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji chiodi da calzolaio, da falegname, da tappezziere, da muratore
    okrasni žebelj chiodo ornamentale
    vet. podkovski žebelj chiodo da maniscalco
    glavica, steblo žeblja testa, capocchia; gambo del chiodo
    pren. obesiti na žebelj (študij, dejavnost) appendere al chiodo
    zadeti žebelj na glavo cogliere nel segno, imbroccarla
    med. intramedularni žebelj chiodo intramidollare
  • žebljíček (-čka) m dem. od žebelj chiodo, chiodino; bulletta:
    risalni žebljiček puntina da disegno
    (leseni) žebljički za čevlje semenza, bullettame
    tapetniški žebljiček chiodo da tappezziere
  • žéjati (-am) imperf.

    1. impers. aver sete;
    hudo me žeja ho una sete da morire
    žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
    danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

    2. far venire la sete:
    slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete
  • želéznica (-e) f ferrovia:
    zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
    enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
    železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
    industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
    zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
    nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
    transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
    potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
    državne železnice Ferrovie dello Stato
  • žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
    imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
    želja po maščevanju desiderio di vendetta
    pren. pobožna želja pio desiderio
    po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
    ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
    to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
    njegova izrecna želja suo espresso desiderio
    jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
    skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
    (kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
    umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • žgáti (žgèm)

    A) imperf.

    1. bruciare:
    žgati drva bruciare la legna
    žgati kadilo bruciare l'incenso

    2. metal. cuocere; gosp. tostare:
    žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
    žgati oglje fare la carbonella
    žgati kavo tostare il caffè

    3. ustionare

    4. (povzročati bolečino) bruciare:
    žeja jih žge la sete li brucia
    krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

    5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
    sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

    6. pog.
    žgati po sovražniku sparare al nemico

    B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

    1. intr. bruciare

    2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)
  • žíčnica (-e) f funicolare, funivia:
    zgornja postaja žičnice capolinea della funivia
    gondolska, kabinska žičnica cabinovia
    nihalna žičnica funivia va e vieni
    mont. jamska žičnica teleferica da miniera
    tovorna žičnica teleferica; teleforo
  • žílica (-e) f

    1. dem. od žila venuzza, vena

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
    pesniška žilica vena poetica
    potepuška žilica mania di vagabondare
    žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
    vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
    zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo
  • žiráfa (-e) f

    1. zool. giraffa (Giraffa camelopardalis);
    imeti vrat kot žirafa avere un collo da giraffa

    2. žarg. rad. (mikrofonska palica) giraffa:
    tehnik z žirafo giraffista