Franja

Zadetki iskanja

  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
    ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
    utrujen videz aria stanca
    mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
    poznati na videz conoscere di vista
    za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
    varovati zunanji videz salvare le apparenze
    ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
    videz vara l'apparenza inganna
  • vigílija (-e) f rel. vigilia:
    božična vigilija vigilia di Natale
    velikonočna vigilija sabato santo
    postiti se far vigilia
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vihtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. brandire; sventolare:
    vihteti bič brandire la frusta
    vihteti zastavice sventolare le bandierine

    2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
    vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
    vihteti koso falciare
    pren. vihteti pero scrivere
    pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
    vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

    B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
    vihteti se na konja balzare in sella
    vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia
  • vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
    rečna vijuga ansa, meandro
    pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
    črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vírus (-a) m

    1. biol. virus:
    virus gripe, stekline il virus dell'influenza, dell'idrofobia
    okužiti se z virusom contagiarsi con un virus

    2. inform. virus
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • víti1 (víjem)

    A) imperf.

    1. torcere, attorcigliare:
    od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

    2. avvoltolare, avvolgere

    3. girare; torcere:
    ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

    4. intrecciare:
    dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

    5. affliggere, tormentare:
    protin ga vije è afflitto dalla gotta
    impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

    6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

    B) víti se (víjem se) imperf. refl.

    1. contorcersi, torcersi:
    viti se v krčih spasimare

    2. snodarsi, serpeggiare:
    steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

    3. pren. (širiti se) diffondersi:
    iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

    4. accartocciarsi, arricciarsi:
    koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano
  • vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. accendere; inserire:
    vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

    2. strojn. innestare, ingranare:
    vklapljati zavore innestare i freni

    3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
    arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

    B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
    dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio
  • vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. inserire, innestare; accendere, avviare:
    stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

    2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
    ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

    3. introdurre, inserire:
    vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

    B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. diventar membro (di), aderire (a):
    vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
    vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

    2. inserirsi, integrarsi:
    naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio
  • vključujóč

    A) (v adv. rabi) inserendo; includendo

    B) vključujoč se (v adv. rabi) inserendosi; aderendo; intervenendo:
    delovati v državnem (domačem) okviru, vendar vključujoč se v sodobne svetovne tokove operare nell'ambito nazionale pur inserendosi nelle moderne correnti mondiali
  • vkŕcati (-am) | vkrcávati (-am)

    A) perf., imperf. navt. imbarcare, prendere a bordo

    B) vkŕcati se (-am se) | vkrcávati se (-am se) perf., imperf. refl. imbarcarsi; salire a bordo:
    vkrcati se na ladjo imbarcarsi (sulla nave)
    vkrcati se na letalo salire a bordo dell'aereo
    vkrcati se na vlak salire sul treno
  • vkùp adv. (skupaj) insieme:
    vkup spraviti mettere insieme
    vkup živeti vivere insieme
    vkup stanovati abitare insieme, coabitare
    vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
    pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
    pren. vkup držati essere solidali
    pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
    pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
    pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
    PREGOVORI:
    pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vlák (-a) m

    1. treno:
    potovati, voziti se z vlakom viaggiare in treno, col treno
    ujeti, zamuditi vlak prendere, perdere il treno
    vstopiti na vlak montare in treno, in carrozza
    izstopiti iz vlaka scendere dal treno
    električni, motorni vlak elettrotreno, automotrice diesel
    potniški, tovorni vlak treno viaggiatori, treno merci
    lokalni, navadni, posebni vlak treno locale, ordinario, straordinario
    brzi vlak treno diretto, direttissimo
    ekspresni vlak treno rapido
    sanitetni vlak treno ospedale
    voj. oklepni vlak treno blindato, corazzato
    odpravnik vlakov capomovimento
    pren. ujeti zadnji vlak approfittare dell'ultima occasione favorevole, prendere l'ultimo treno

    2. pren. successione, serie, fila

    3. nareč. agr. treggia

    4. gled. elevatore delle scene
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vljúdno adv. gentilmente, cordialmente, affabilmente, cortesemente:
    vljudno se vesti comportarsi garbatamente
    vljudno odzdraviti rispondere cortesemente al saluto
    vljudno vabljeni! siete gentilmente invitati