Franja

Zadetki iskanja

  • problém (-a) m

    1. problema:
    odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
    družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
    matematični problem problema matematico
    lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

    2. problema; quesito, questione:
    problem (italijanskega) juga la questione meridionale
    otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
    to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
    kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo
  • prosták (-a) m

    1. pren. incivile, animale, carrettiere, becero, zoccolaio;
    prostak si, da ti ni para sei un perfetto animale

    2. star. uomo semplice, illetterato; persona rozza, volgare

    3. star. voj. gregario, soldato semplice
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • rátati (-am) perf. pog.

    1. (postati) divenire, diventare, farsi:
    ratati lačen aver fame
    ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi

    2. (razviti se) venirne (fuori):
    ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori

    3. (uspeti) farcela:
    ratalo nam je ce l'abbiamo fatta
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • ravnodúšen (-šna -o) adj. indifferente, insensibile, impassibile; imperturbabile; distaccato, olimpico, freddo, flemmatico:
    ravnodušen ton tono distaccato
    ravnodušen obraz viso impassibile
    ni ravnodušen do dekleta non è indifferente nei confronti della ragazza
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rekláma (-e) f

    1. pubblicità, réclame:
    časopisna, radijska, televizijska reklama pubblicità giornalistica, radiofonica, televisiva

    2. scritta pubblicitaria, annuncio pubblicitario

    3. pren. reklama za pubblicità per:
    tako vedenje ni reklama za naše društvo un comportamento così non è una buona pubblicità per la nostra società, danneggia l'immagine della nostra società
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • resníca (-e) f

    1. verità, vero:
    iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
    boriti se za resnico battersi per la verità
    ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
    objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
    zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
    verska resnica verità di fede
    sveta resnica verità sacrosanta
    polovična resnica mezza verità
    to je čista resnica è la verità nuda e cruda
    pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
    serum resnice siero della verità
    resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

    2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
    opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
    v resnici ni tak in realtà non è così
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
    filoz. absolutna resnica verità assoluta
    rel. razodeta resnica verità rivelata
    knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
    PREGOVORI:
    da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male
  • Rím (-a) m geogr. Roma:
    pren. iti v Rim partorire
    PREGOVORI:
    Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
    vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma
  • rôsno adv. come rugiada:
    ni več rosno mlad non è più giovanissimo, è anzianotto
    rosno mlada dekleta ragazze giovanissime
  • róža (-e) f

    1. bot. fiore:
    roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
    planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
    jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
    šopek rož mazzolino di fiori
    vaza z rožami un vaso di fiori
    papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
    lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
    taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

    2. (vrtnica) rosa:
    rože bodejo le rose pungono

    3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

    4. jur., hist. diritto di pascolo

    5. lov. cresta (del gallo cedrone)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
    na licih so ji razcvetele rože arrossì
    roža rož la più bella
    bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
    ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
    nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
    roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
    etn. roža mogota rosa mirabile, magica
    suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
    šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
    triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
    navt. magnetna roža rosa della bussola
    meteor. vetrovna roža rosa dei venti
  • róžica (-e) f

    1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
    gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
    zdravilne rožice erbe medicinali
    nabirati rožice cogliere fiori

    2. pren. donna giovane, graziosa

    3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
    rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
    pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
    pren. biti v rožicah essere alticcio
    (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
    pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
    pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi