Franja

Zadetki iskanja

  • válj (-a) m

    1. mat. cilindro

    2. (predmet take oblike) cilindro; rullo; rocchio:
    valj pisalnega stroja il cilindro, il rullo della macchina da scrivere
    strojn. motor s štirimi valji motore a quattro cilindri
    kem. merilni valj cilindro graduato
    teh. navijalni valj cilindro avvolgitore
    tekst. osnovni valj (pri statvah) subbio di ordito
    agr. sortirni valj selezionatore
    tisk. tiskovni cilinder cilindro da stampa
  • váljati (-am)

    A) imperf.

    1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)

    2. rotolare:
    valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano

    3. arrotolare:
    valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti

    4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere

    B) váljati se (-am se) imperf. refl.

    1. rotolarsi

    2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
    perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza

    3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
    naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
    navt. ladja se valja la nave rolla
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • variírati (-am) imperf., perf.

    1. intr. variare, mutare, cambiare:
    število učencev variira med dvajset in trideset il numero degli alunni varia da venti a trenta

    2. tr. variare:
    variirati glasbeni motiv variare un motivo musicale
  • várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
    varnostni organi organi di pubblica sicurezza
    avt. varnostni pas cintura di sicurezza
    elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
    varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
    varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
    teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    varnostna zaponka spilla di sicurezza
    protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
    navt. varnostna brv scalandrone
    varnostna ključavnica serratura di sicurezza
    varnostna mreža rete di sicurezza
    avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
    avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
    mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
    šport. varnostna vez attacco di sicurezza
    navt. varnostna vrv passerino
    elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
    teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
    varnostni faktor coefficiente di sicurezza
    Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
    avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
    varnostno območje zona di sicurezza
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vát (-a) m elektr. watt (W):
    žarnica za šestdeset vatov una lampadina da sessanta watt
  • váza (-e) f vaso:
    arheol. etruščanske vaze vasi etruschi, buccheri
    grške vaze vasi greci
    porcelanasta, bakrena vaza vaso di porcellana, di rame
    cvetlična vaza vaso da fiori
  • vážno adv.

    1. con gravità, con sussiego

    2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
    važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večálo (-a) n lov.
    zajčje večalo fischietto da richiamo (della lepre)
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
    večerni tisk stampa sera
    večerni list giornale della sera
    večerna šola scuola serale
    večerna predstava spettacolo serale, serata
    rel. večerna maša messa vespertina
    večerna molitev (pri redovnikih) compieta
    večerna prireditev soirée
    proti večeru sull'imbrunire
    obl. večerna obleka toilette; abito da sera
    zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vedóč (-a -e)

    A) adj. che sa, che conosce

    B) vedóč (v adv. rabi) sapendo, conoscendo:
    vedoč, da je pozen, je stopil hitreje sapendo di essere in ritardo, affrettò il passo
  • vékomaj adv.

    1. sempre, per sempre:
    rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre

    2. pren.
    od vekomaj da sempre

    3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
    tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera
  • veljáven (-vna -o) adj.

    1. valido, valevole, vigente:
    veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

    2. corrente:
    veljavna valuta moneta corrente

    3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
    absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

    4. autorevole, stimato, influente; illustre:
    biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
    francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • ventilátor (-ja) m ventilatore:
    grelni, hladilni ventilator ventilatore del riscaldamento, dell'aria di raffreddamento
    namizni, stropni ventilator ventilatore da tavolo, da soffitto