Franja

Zadetki iskanja

  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • játa (-e) f

    1. zool. stormo (uccelli); branco (uccelli, pesci)

    2. ekst. gruppo, stormo (aerei); flottiglia (navi)

    3. pren. nugolo, frotta:
    v jatah a stormi, a frotte

    4. vet. allevamento (pollame)
  • jávnost (-i) f

    1. pubblico:
    z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
    proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
    ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

    2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
    načelo javnosti il principio della trasparenza
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jéča (-e) f (zapor) prigione, carcere, galera; pog., šalj. gattabuia (tudi pren.):
    težka ječa carcere duro
    obsoditi na več let ječe condannare a vari anni di prigione, di galera
    adm. vtakniti v ječo associare alle carceri; pog. schiaffare, ficcare in gattabuia
  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • Jerúzalem (-a) f geogr., bibl. Gerusalemme:
    pren. ti si edini tujec v Jeruzalemu tu sei l'unico a non saperlo
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
    zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
    gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
    pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
    pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
    med. ciroza jeter cirrosi epatica
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jéž (-a) m

    1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
    pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio

    2. zool.
    morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino

    3. grad. costipatore

    4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro
  • jih pron.

    1. pog. li, le:
    dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
    imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
    naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
    povedati jih komu cantarle chiare a uno
    razdirati, stresati jih fare il buffone
    preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

    2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
    ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
    (v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!
  • jópič (-a) m obl. giubbotto; giubba:
    psiht. prisilni jopič camicia di forza
    navt. rešilni jopič giubbotto salvagente, di salvataggio
    obl. vetrni jopič giacca a vento
  • jútri

    A) adv.

    1. domani:
    jutri zjutraj domani mattina, domattina
    jutri zvečer domani sera
    jutri štirinajst dni domani a quindici

    2. ekst. domani:
    jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
    tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
    njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
    takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
    pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) m domani; ekst. futuro, avvenire
  • jútro1 (-a) n

    1. mattino, mattina, mattinata:
    deževno, hladno, megleno, sončno jutro mattino piovoso, freddo, nuvoloso, soleggiato
    nedeljsko jutro mattino domenicale
    pomladansko, zimsko jutro mattino primaverile, invernale
    od jutra do večera da mattino a sera
    dobro jutro! buon giorno!
    rel. zvoniti jutro suonare il mattutino

    2. pren. (začetek) albori:
    jutro človeštva gli albori della civiltà

    3. star. (vzhod) mattino, Levante
  • kábel2 (-bla) m star. (škaf) mastello:
    pren. liti kot iz kabla piovere a secchi, a dirotto
  • kábelski (-a -o) adj. del cavo, dei cavi:
    kabelska armatura armatura del cavo
    kabelska cev tubo del cavo
    kabelska hišica cassetta di congiunzione dei cavi
    kabelska ladja (nave) posacavi
    kabelska televizija televisione via cavo
    kabelska vrv fune portante
    kabelske oddaje trasmissioni via cavo
    kabelski bager escavatore a benna trascinata
    kabelski boben bobina, tamburo per cavi
    kabelski jašek cunicolo per cavi
    kabelski plašč guaina, involucro del cavo
    kabelski spoj presella
    kabelski žerjav gru scorrevole
  • káčast (-a -o) adj. serpentino, serpentiforme:
    kačasti zavoji ceste tornanti; serpentine
    les. kačasti sveder trivella a spirale