pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
estetska pravila norme estetiche
slovnična pravila regole grammaticali
po pravilu di regola, di norma
po vseh pravilih a regola d'arte
filoz. zlato pravilo norma aurea
jur. pravno pravilo norma giuridica
določati, predpisati pravila dettare norme
delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
Zadetki iskanja
- práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - pravnomôčen (-čna -o) adj. che ha efficacia giuridica, cha ha valore di legge:
pravnomočna odločba sentenza passata in giudicato
postati pravnomočen divenire regiudicata - právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
vpisati se na pravo iscriversi a legge
doktor prava dottore in legge
avtorsko pravo diritto d'autore
božje pravo diritto divino
cerkveno pravo diritto canonico
civilno pravo diritto civile
finančno pravo diritto finanziario
javno pravo diritto pubblico
kazensko pravo diritto penale
lastninsko pravo diritto di proprietà
materialno pravo diritto materiale
menično pravo diritto cambiario
naravno pravo diritto naturale
obče pravo diritto comune
običajno pravo diritto consuetudinario
osebno pravo diritto personale
pomorsko pravo diritto marittimo
procesno pravo diritto processuale
rimsko pravo diritto romano
upravno pravo diritto amministrativo - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - praznovánje (-a) n festa, festeggiamento; celebrazione; sagra; kermesse; rel. santificazione:
praznovanje Prešernovega rojstva celebrazione della nascita del Prešeren
rel. praznovanje nedelje in zapovedanih praznikov santificazione delle domeniche e delle feste di precetto
praznovanje v čast visokega gosta festeggiamenti in onore dell'illustre ospite - prebedéti (-ím) | prebedévati (-am) perf., imperf. passare vegliando, vegliare:
prebedeti vso noč passare la notte in bianco - prebítek (-tka) m
1. (presežek) eccedenza, avanzo, sopravanzo, sovrappiù:
vsega imeti na prebitek avere tutto in abbondanza, avere abbondanza, dovizia di tutto
2. ekon. surplus - preblísk (-a) m
1. balenio
2. sfolgorio, luccichio, scintillio, barbaglio
3. pren. lampo, sprazzo; folgorazione:
imeti genialne prebliske avere lampi di genio
iron. tepec z idiotskimi prebliski un cretino con lampi di idiota
v preblisku sekunde in una frazione di secondo - precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino - precèp (-épa) m
1. bastone biforcuto (per la cattura dei rettili)
2. strettoia
3. obrt. morsetto; morsa
4. pren. strettoia; stretta:
biti v precepu trovarsi in una strettoia, nelle strettoie; venire alle strette - prečákati (-am) perf. passare (aspettando); aspettare; trascorrere (il tempo); vivere, passare (aspettando):
prečakati dopoldan aspettare tutta la mattinata
vojno prečakati na deželi stare in campagna durante la guerra; imboscarsi - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.
1. trasformare; lavorare:
večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol
2. obl. riadattare:
predelati obleko riadattare un vestito
3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
predelati načrt rielaborare un progetto
4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
predelati učno snov ripassare la materia - predêno (-a) n matassa; (zamotana štrena) tosk. pog. ruffello; groviglio:
predeno zviti v klobčič arrotolare la matassa in gomitolo
zmešati, odmotati predeno arruffare, dipanare la matassa - predikát (-a) m
1. lingv. predicato
2. (vzdevek) attributo; titolo, soprannome:
glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost i due principali attributi dei nostri prodotti sono qualità e funzionalità - predirljívo adv. con suono stridulo:
predirljivo peti miagolare in modo stridulo
predirljivo gledati guardare in modo penetrante - prédnost (-i) f
1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
dati prednost dare, concedere la precedenza
dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza
2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
doseči prednost pred prendere il sopravvento su
prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza
3. šport. vantaggio:
doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa - predpís (-a) m
1. norma, regola, prescrizione, precetto, ordine, ordinanza:
izdati predpis emanare un'ordinanza
izvajati, kršiti predpise mettere in atto, trasgredire le regole, le norme
carinski, poštni, prometni, zdravstveni predpisi norme doganali, postali, del traffico, sanitarie
pravni, zakonski predpis norma giuridica, di legge
delati, ravnati po predpisih seguire le norme, ottemperare alle norme
delati, ravnati proti predpisom trasgredire, violare le norme
zdravnikov predpis prescrizione del medico
voj. po predpisih (predpisan) d'ordinanza
2. norma; regola:
moralni predpisi norme della morale, norme morali, precetti morali
estetski predpisi norme estetiche
jezikovni predpisi norme, regole linguistiche - predprodája (-e) f prevendita, vendita anticipata; prenotazione:
kupiti vstopnico v predprodaji prenotare un biglietto; acquistare, comprare un biglietto in prevendita