iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
Zadetki iskanja
- in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - instrumènt2 (-ênta) m
1. (priprava za strokovno, znanstveno delo) strumento:
kazalni, merilni instrumenti strumenti indicatori, di misura
kirurški, optični instrumenti strumenti chirurgici, ottici
2. muz. (glasbilo) strumento (musicale):
igrati (na) instrument suonare uno strumento
uglaševati instrument accordare uno strumento
godalni instrument, pihalni instrument, tolkalni instrument strumento ad arco, a fiato, a percussione
električni instrumenti strumenti elettrici
3. publ. (sredstvo, pripomoček; predpis, ukrep) strumento, misura:
davčni instrument misura, strumento fiscale - intervál (-a) m
1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli
2. muz. intervallo:
harmonski interval intervallo armonico
mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato
3. mat. intervallo:
odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
meja intervala ampiezza dell'intervallo
4. fiz. intervallo:
frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
temperaturni interval intervallo di temperatura - investícija (-e) f ekon. (naložba) investimento:
dolgoročne, kratkoročne investicije investimenti (di capitale) a lungo, a breve termine - izbíjati (-am) | izbíti (-íjem) imperf., perf.
1. levare, cavare, strappare (di mano); scacciare (tudi ekst.);
izbijati nekomu neke misli iz glave levare a uno di testa certe idee
2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi, venire alla luce
3. šport. bocciare
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo - izbrúhniti (-em)
A) perf. tr.
1. vomitare
2. eruttare
3. pejor. vomitare (bestemmie e sim.)
B) perf. intr.
1. erompere, prorompere; pren. scoppiare:
izbruhniti v jok, v smeh scoppiare a piangere, in pianto; scoppiare a ridere
2. (pojaviti se, začeti se) scoppiare (malattia, epidemia, guerra) - izdája (-e) f
1. edizione:
predgovor k prvi izdaji premessa alla prima edizione
večerna izdaja (časopisa) edizione della sera
2. tradimento:
obsoditi na smrt zaradi izdaje condannare a morte per tradimento
3. (izdaja denarja, menice, znamke) emissione
4. (izdaja dovoljenja) rilascio
5. (izdaja odločbe, povelja, sodbe) emanazione
6. (izdaja blaga) consegna - izdeláva (-e) f fattura, fabbricazione, produzione, elaborazione, esecuzione, stesura:
izdelava obleke fattura di un abito
izdelava članka stesura di un articolo
izdelava načrta elaborazione di un progetto
industrijska, ročna, serijska izdelava produzione industriale; esecuzione a mano; produzione, fabbricazione in serie
avtomobil domače izdelave un'auto di produzione nazionale
teh. izdelava poskusnih modelov modellistica
grad. izdelava stropa plafonatura
gastr. izdelava testenin pastificazione - izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.
1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli
2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono
3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!
4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita - izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.
A)
1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite
2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente
3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori
B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria
2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità
3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico
4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente - izključítev (-tve) f
1. stacco, disinnesto
2. esclusione; espulsione; radiazione; squalifica:
jur. izključitev javnosti s sodne obravnave dibattimento a porte chiuse - izkoríščanje (-a) n
1. sfruttamento; utilizzazione:
izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene sfruttamento dell'energia atomica a scopi pacifici
2. abuso:
izkoriščanje službenega položaja abuso d'ufficio - izkupíček (-čka) m ricavo, guadagno, incasso:
izkupiček predstave je šel v dobrodelne namene l'incasso della manifestazione è andato a scopi di beneficenza
žarg. šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček la nostra squadra ha vinto in bellezza - izlív (-a) m
1. sbocco, foce:
geogr. lijakasti izliv (foce a) estuario
2. effusione:
izliv tekočine effusione di liquido
izliv krvi travaso di sangue
biol. izliv semena eiaculazione
čustveni izliv effusione, sfogo
3. acquaio, lavandino - izmákniti (-em) | izmíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. (s sunkom odstraniti) levare, tirare via, strappare:
pren. ne izmakniti oči, pogleda s koga guardare fisso qcn., non togliere gli occhi di dosso a
2. prendere, sottrarre; evf. rubare, pog. sgraffignare, grattare
3.
izmakniti jo svignarsela
4. (izpahniti) slogare, slogarsi
B) izmakníti se (-em se) | izmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. evitare, eludere, sottrarsi:
izmakniti se nevarnosti evitare il pericolo
izmakniti se odgovoru eludere la risposta
2. pren. perdere - izméničen (-čna -o) adj. alterno, alternativo, alternato:
izmenično premikanje rok in nog movimento alterno delle braccia e delle gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. izmenična kota angoli alterni
agr. izmenična rodnost fertilità alterna
elektr. izmenični generator alternatore
elektr. izmenični tok corrente alternata
izmenično delo lavoro a turni - izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.
1. escogitare, trovare:
izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata
2. inventare (scuse)
3. pren. venire in mente, pensare - iznajdévati (-am) | iznájti (-nájdem) imperf., perf.
1. (izmisliti, izmišljati) trovare, inventare:
iznajdevati izgovor trovare una scusa
2. (ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju) inventare:
iron. ta gotovo ne bo iznašel smodnika costui sarà buono tutt'al più a inventare l'ombrello - izogíb (-a) m pisar.
v izogib a scanso di
v izogib posledicam a scanso di effetti negativi