šív (-a) m
1. cucitura, attaccatura, aggiuntatura:
napaka pri šivu na rokavu difetto all'attaccatura della manica
pokati, popuščati po šivih staccarsi lungo le cuciture
2. med. (nit) punto, sutura
3. anat. (stik lobanjskih kosti) sutura:
čelni, zatilnični šiv sutura coronale, occipitale
4. bot. sutura
5. min.
dvojčični šiv saldatura geminata
obrt. okrasni šiv impuntura
Zadetki iskanja
- škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.
1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride
2. cricchiare, cigolare (tram)
3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)
4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va
5. pren. digrignare i denti:
škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé
6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia - špárati (-am) imperf. pog. (varčevati) risparmiare; ekst. lesinare; pog.
šparati se pri delu lavorare controvoglia, battere la fiacca - špetír (-a) m pog. (prepir, prerekanje) lite, alterco, baruffa, bisticcio:
pri sosedovih je večen špetir i vicini non fanno che litigare - štánga (-e) f pog. (železna palica, drog) sbarra, spranga:
štanga pri moškem kolesu canna della biciletta da uomo
držati komu štango proteggere qcn., essere complice di qcn., fare da palo a qcn. - štànt (štánta) m pog.
1. trg. (stojnica) bancarella, stand
2. lov. (čakališče) posta:
star. biti v štantu pri kom alloggiare presso qcn. - štéditi (-im) imperf. (varčevati) risparmiare, fare risparmio, fare economia; lesinare:
štediti pri hrani, obleki lesinare nel mangiare, nei vestiti
štediti s papirjem fare risparmio di carta
pren. ne štediti jezika non guardare in faccia a nessuno
ne štediti s pohvalo largheggiare di lodi, di elogi - štéti (štéjem)
A) imperf.
1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi
2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - táca (-e) f
1. zampa:
mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane
2. pejor. piede, mano:
taca ga boli gli duole il piede
3. teh. piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium) - tájati (-am)
A) imperf.
1. sciogliere:
sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio
2. sgelare:
tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati
B) tájati se (-am se) imperf. refl.
1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi
2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem - tesníti (-ím)
A) imperf.
1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
intr. chiudere:
vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene
2. stringere, restringere, rendere stretto:
preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente
3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore
4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante
B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tík
A) adv.
I. (izraža neposredno bližino)
1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
tik ob tleh raso terra
solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
tik pri vratih subito accanto alla porta
tik pred nosom vicino, vicinissimo
2. tik za subito dietro:
tik za oglom subito dietro l'angolo
3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
tik pod kožo a fior di pelle
parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale
II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
tik pred koncem poco prima della fine
med. tik pred porodom soprapparto
pog. tik pred zdajci all'ultimo momento
B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume - tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.
1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno
2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita
3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla
4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare - továriš (-a) | -íca (-e) m, f
1. compagno (-a):
tovariš pri igri compagno di giochi
šolski tovariš compagno di scuola
popotni tovariš compagno di viaggio
zakonski tovariš compagno, coniuge
2. compagno (-a); socio (-a), partner; compare:
poklicni tovariš socio (d'affari); partner
pivski tovariš compare d'osteria, amico del bar
3. pren. fratello; voj. commilitone; camerata; compagno:
bojni tovariš compagno d'armi, commilitone
hist., polit. tovariš (v fašistični stranki) camerata
(partijski) tovariš, (partijska) tovarišica compagno, compagna - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - tvój (tvôja -e)
A) adj.
1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino
2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu
B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu