rék (-a) m
1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare
2. star. aforisma
Zadetki iskanja
- rés adv.
1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
to ni res (questo) non è vero
kar je res, je res quel che è vero è vero
2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
(izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?
3. (izraža pridržek) vero:
malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto
4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
res, predaleč je šel vero, ha esagerato
saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera
5. (v vezniški rabi) vero che:
res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero - resníca (-e) f
1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero
2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male - reševáti (-újem) | rešíti (-im)
A) imperf., perf.
1. salvare, recuperare:
reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie
2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio
3. risolvere (problemi, indovinelli)
4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. rešiti mrežo parare il tiro
rešiti enačbo risolvere l'equazione
B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. salvarsi:
reši se, kdor se more! si salvi chi può!
pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner
2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
rešiti se (iztrgati se iz)
prijema svincolarsi da una stretta - rezálnik (-a) m tagliatrice; taglierina; trancia:
plamenski rezalnik cannello da taglio - rezílo (-a) n
1. lama:
rezilo kose, sekire, srpa lama della falce, della scure, del falcetto
(poševno zaostreno) rezilo dleta l'unghia dello scalpello
2. filo:
ostro, topo rezilo filo aguzzo, smusso
3. arnese di taglio, di lavorazione:
rezilo za lupljenje lubja scortecciatoio
usnjarsko rezilo coltello da calzolaio
rezilo za britje rasoio
obrt. diamantno rezilo diamante, topo, grisatoio
med. elektrodno rezilo elettrodo a lama
strojn. navojno rezilo filiera - rezultát (-a) m
1. risultato, esito:
rezultati anketiranja, volitev i risultati dei sondaggi, delle elezioni
rezultati raziskovanja i risultati delle ricerche
prizadevanja so ostala brez rezultata gli sforzi non hanno dato risultati
2. mat. (kar se dobi z računsko operacijo) risultato:
rezultat množenja, seštevanja il risultato della moltiplicazione, della somma
3. šport. (s številom izražen športni dosežek) risultato; score;
rekordni rezultati risultati da record, record
rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva i risultati dell'ultimo girone del campionato di calcio
4. pren. figlio, frutto:
veliko sodobnih problemov je rezultat starih napak molti problemi contemporanei sono figli di errori passati
vzgojni rezultat il frutto dell'educazione
brez rezultata (brez haska) senza frutto
5. (dosežek, učinek) prestazione; performance:
športni rezultati prestazioni atletiche
šport. neodločeni rezultat pareggio
uradni rezultat risultato ufficiale - rezultírati (-am) imperf.
1. (izvirati, izhajati) risultare, derivare:
bolnikove težave rezultirajo iz vojnih doživetij i disturbi del malato derivano da esperienze di guerra
2. (kazati, izražati) mostrare, denotare - róbec1 (-bca) m
1. fazzoletto:
batisten, bombažen robec fazzoletto di battista, di cotone
žepni robec fazzoletto da tasca
2. nareč. (ruta) fazzoletto, scialle; foulard - rôčen2 (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
ročna prtljaga bagaglio a mano
avt. ročna zavora freno a mano
ročna ura orologio da polso
ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
teh. ročna komanda comando a mano
ženska ročna dela lavori femminili
tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
agr. ročna kosilnica tagliazolle
gled. ročna lutka burattino
muz. ročna orgelska klaviatura manuale
ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
ročna ženska torbica pochette
avt. ročni brisalec lavavetri
ročni izdelek manufatto
ročni pršilnik soffietto - róden (-dna -o) adj.
1. (domač, rojsten) natale, nativo:
rodni kraj villaggio nativo
rodna gruda paese natio, patria
2. vero:
skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile - rodíti (-ím)
A) perf., imperf.
1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa - róg (-a) m
1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
pren. tema kakor v rogu buio fitto
2. muz. corno:
angleški rog corno inglese
krilni rog flicorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
rog za smodnik corno per polvere da sparo
rogova polmeseca i corni della luna
lovski rog corno da caccia
polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
rog od udarca corno, bernoccolo
pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
geogr. Afriški rog Corno d'Africa
rog kopita (roževina) sostanza cornea
anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
navt. rog za meglo corno da nebbia
rog (nos)
nakovala il corno dell'incudine - rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - rokavíca (-e) f guanto:
natakniti, sneti rokavice mettersi, togliersi i guanti
gumijaste, usnjene, volnene rokavice guanti di gomma, di pelle, di lana
brezpalčne rokavice mezzi guanti
palčne rokavice manopole, muffole
dolge rokavice guanti lunghi
šport. boksarske rokavice guantoni da boxe
smučarske rokavice guanti da sci
star. vreči, pobrati rokavico gettare, raccogliere il guanto; sfidare, raccogliere la sfida
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
elektr., teh. izolirne, varilske rokavice guanti per elettricisti, per saldatori; guanti isolanti
voj., hist. železna rokavica guanto di ferro - sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea