Franja

Zadetki iskanja

  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žálosten (-tna -o) adj.

    1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
    do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
    žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
    žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
    žalostne razmere condizioni tristi, desolate
    žalostne izkušnje esperienze dolorose

    2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
    žalostna pokrajina un paesaggio desolato
    žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
    žalostna razsvetljava illuminazione debole

    3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
    hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
    žalostno znanje conoscenze difettose
    žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
    žalostni pripetljaji vicissitudini
    zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
    rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
    bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)
  • žáltavo

    A) adv.

    1. male, pessimamente:
    žaltavo se počutiti sentirsi male

    2. (v predik. rabi)
    žaltavo je čakati na mrazu una gran brutta cosa dover aspettare all'addiaccio

    B) žáltavi (-a -o) m, f, n
    če tega ne naredite, bo žaltavo se non lo fate, saranno guai
    žaltava mu prede è nei guai, nei pasticci
    okus po žaltavem sapore di rancido
  • žámet (-a) m

    1. tekst. velluto:
    gladki, vzorčasti žamet velluto liscio, soprarrizzo
    rebrasti žamet velluto a coste, alla cacciatora
    tekst. svileni žamet velluto di seta
    usnjati žamet (deftin) duvetine
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet più vale l'ingegno che la forza, e più il legno che la scorza

    2. pren. velluto (lucido vellutato, tattilità vellutata):
    žamet lilij il velluto dei gigli
    žamet rok il tocco vellutato delle mani
    žamet glasu voce vellutata
  • žandár (-ja) m nekdaj (orožnik) gendarme; guardia:
    pren. država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja il Paese pretende di essere il gendarme mondiale
    igre ravbarji in žandarji guardie e ladri
  • žánr (-a) m film., um. genere:
    dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri il documentario, il western e gli altri generi cinematografici
  • žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
    žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
    žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
    odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
    avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
    vznožek žarnice attacco della lampadina
    stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
    infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
    fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
    teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
    jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
    pridobivati železo estrarre il ferro
    kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
    livarna železa fonderia
    zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
    predmeti iz železa ferro, ferri
    krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
    mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
    lito železo ghisa
    pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
    staro železo ferri vecchi, ferraglia
    pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
    metal. surovo železo ferro crudo
    min. meteorsko železo ferro meteorico
    telursko železo ferro tellurico
    kotno železo angolare, cantonale
    grad. betonsko železo tondino per cemento armato
    okroglo železo tondino
    palično železo barre di ferro
  • žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
    imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
    želja po maščevanju desiderio di vendetta
    pren. pobožna želja pio desiderio
    po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
    ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
    to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
    njegova izrecna želja suo espresso desiderio
    jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
    skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
    (kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
    umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo
  • želján (žêljna -o) adj.

    1. desideroso, voglioso; assetato, avido:
    časti in slave željan človek uomo, individuo avido di onori e di gloria
    željan počitka desideroso di quiete

    2. (poln želja) smanioso, avido:
    željno pričakovanje attesa smaniosa
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
    mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
    noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
    frizer za ženske parrucchiere per signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
    letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
    drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
    vrla ženska brava donna (tudi iron.)
    prefinjena, elegantna ženska donna di classe
    svetovljanska ženska donna di mondo
    vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
    pren. fatalna ženska femme fatale
    ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
    kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • žêzlo (-a) n

    1. scettro:
    žezlo in krona lo scettro e la corona

    2. pren. (vladavina) dominio, regno:
    naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo
  • žíčnica (-e) f funicolare, funivia:
    zgornja postaja žičnice capolinea della funivia
    gondolska, kabinska žičnica cabinovia
    nihalna žičnica funivia va e vieni
    mont. jamska žičnica teleferica da miniera
    tovorna žičnica teleferica; teleforo
  • žíla (-e) f

    1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
    kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
    potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
    krčna žila varice, vena varicosa
    venčna žila arteria coronaria
    vratna žila vena giugulare
    glavna žila odvodnica aorta
    med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
    limfna žila vaso linfatico
    žila dovodnica vena cava
    glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
    med. zlata žila emorroide
    prerezati si žile tagliarsi le vene

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
    pesniška žila vena potica
    trgovska žila talento del commerciante
    pretepaška žila la mania di attaccar brighe

    3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura

    4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
    rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
    vodna žila vena d'acqua

    5. (prometna pot) arteria

    6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
    odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne

    7. nerbo; staffile

    8. elektr. filo (del cavo elettrico)

    9. zool.
    žile nervatura alare (degli insetti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
    kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • živál (-i) f

    1. animale; bestia:
    krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
    gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
    divje, domače živali animali selvatici, domestici
    klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
    mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
    sveta žival animale sacro
    daritvena žival animale sacrificale
    rel. nečista žival animale impuro
    dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
    nižje živali invertebrati
    med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
    hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
    lihoprsta žival perissodattilo
    (več) živali, domače živali bestie, bestiame

    2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
    ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
    človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

    3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
    ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

    4. tipo; pezzo:
    on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta
  • živálca (-e) f dem. od žival bestiolina, animaluccio, animaletto, ekst. cosetta:
    živalca se skriva pod listi l'animaletto si nasconde sotto le foglie
    njegova žena je čedna živalca sua moglie è una cosetta carina