Franja

Zadetki iskanja

  • prerézati (-réžem)

    A) perf. ➞ rezati

    1. tagliare:
    prerezati s škarjami, z nožem tagliare con le forbici, col coltello
    prerezati čez polovico tagliare in due

    2. ekst.
    prerezati vrat scannare, sgozzare
    prerezati žile svenare
    prerezati vrvico (na otvoritvi ipd. ) tagliare il nastro, inaugurare

    3. pren. interrompere, troncare:
    osorno prerezati ugovor troncare bruscamente le obiezioni

    B) prerézati si (-réžem si) perf. refl. tagliarsi:
    prerezati si dlan tagliarsi la palma della mano
    prerezati si žile svenarsi
  • preščípnjen (-a -o) adj.

    1. staccato; perforato; obliterato; reciso, tagliato

    2. stretto (alla vita):
    v pasu preščipnjeno dekle ragazza col vitino di vespa
  • pretêklost (-i) f passato:
    objokovati preteklost rimpiangere il passato
    pren. vse je preteklost è tutto passato
    pretrgati s svojo preteklostjo rompere col proprio passato
    človek z bogato preteklostjo uomo di grandi esperienze
    ženska sumljive preteklosti donna dal passato equivoco, dubbio
  • pretvéza (-e) f pretesto; appicco, addentellato, ammennicolo; ansa; uncino; scusa, motivo, giustificazione;
    dati pretvezo za opravljanje dare ansa alle maldicenze
    iskati pretveze cercare dei pretesti, attaccare l'uncino
    s pretvezo, da col pretesto di
  • prevážati (-am)

    A) imperf. trasportare; (s plovilom), traghettare;
    prevažati blago, potnike trasportare merci, passeggeri
    prevažati s čolnom traghettare
    voj. prevažati z letalom aviotrasportare
    prevažati z vozovi carreggiare; trasportare, portare col carro

    B) prevážati se (-am se) perf. refl. girare (con un mezzo di trasporto), scarrozzare
  • prevésen (-sna -o) adj. inclinabile; ribaltabile; inclinato:
    bot. prevesni cvet fiore col gambo inclinato
    prevesna lega posizione inclinata
    prevesni kanu canoa con bilanciere laterale
  • prevozíti (-vózim) perf.

    1. percorrere; superare:
    prevoziti več tisoč kilometrov superare migliaia di chilometri
    prevoziti ciljno črto, prevoziti skozi cilj passare, tagliare il traguardo
    prevoziti rdečo luč passare col rosso

    2. sorpassare
  • pripírati (-am) | pripréti (-prèm) imperf., perf.

    1. socchiudere:
    pripreti oči socchiudere gli occhi

    2. (pripreti) stringere, incastrare; schiacciare:
    pripreti si prst v vratih rimanere col dito incastrato nella porta

    3. jur. arrestare, fermare
  • pripíti (-píjem)

    A) perf.
    pripiti družini revščino ridurre la famiglia in povertà, in miseria col bere

    B) pripíti se (-píjem se) perf., refl. bere, prendersi una piccola stornia
  • pristájati1 (-am) | pristáti (-stánem) imperf., perf.

    1. navt. approdare, attraccare; fare scalo:
    pristati v pristanišču approdare in porto
    ladja pristaja samo v večjih obalnih mestih la nave fa scalo soltanto nei maggiori centri costieri

    2. aer. atterrare; (pristati na morju) ammarare; (pristati na mesecu) allunare; ekst. fare scalo:
    pristati s padalom atterrare col paracadute
    pred poletom čez ocean letalo pristaja v Parizu prima di trasvolare l'oceano, l'aereo fa scalo a Parigi

    3. pren. (privoliti, privoljevati na kaj) acconsentire, accondiscendere, aderire a; accettare:
    pristati na pogoje, predloge acconsentire alle condizioni, alle proposte
    ne pristati na svojo usodo non rassegnarsi alla propria sorte
  • privábiti (-im) | privábljati (-am) perf., imperf.

    1. attrarre, allettare, richiamare:
    privabiti goste z dobro postrežbo richiamare i clienti con l'ottimo servizio

    2. pren. richiamare, far venire:
    s pripovedovanjem privabiti solze v oči col racconto richiamare le lacrime agli occhi

    3. allettare, adescare
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • ravnotéžje (-a) n

    1. fiz. equilibrio:
    izgubiti, obdržati ravnotežje perdere, mantenere l'equilibrio
    vrvohodec s palico za ravnotežje il funambolo col bilanciere

    2. ekst. equilibrio:
    politično, vojaško ravnotežje equilibrio politico, militare
    vreči, spraviti iz ravnotežja confondere, sconcertare
  • razkládanje (-a) n

    1. scarico, scaricamento:
    razkladanje ladje scarico della nave

    2. racconto, storia:
    dolgočasiti koga z razkladanjem svojih težav annoiare qcn. col racconto dei propri guai
  • razvláčiti (-im) | razvléči (-vléčem)

    A) imperf., perf.

    1. allungare, distendere, svolgere, tirare

    2. disperdere, spargere, sparpagliare

    3. pren. prolungare; tirare per le lunghe

    B) razvláčiti se (-im se) | razvléči se (-vléčem se) imperf., perf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi, tendersi, allargarsi:
    pri pranju se je jopica razvlekla col lavaggio la camicetta si è allargata
    diskusija se je razvlekla la discussione non finiva più

    2. disperdersi

    3. sparire, svanire:
    oblaki so se razvlekli in pokazalo se je sonce le nuvole sono scomparse e il sole risplende
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • rézati (réžem) imperf.

    1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
    rezati kruh tagliare il pane
    rezati meso tagliare, trinciare la carne
    rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
    ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
    pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

    2. vet. (skapljati) castrare

    3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
    verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
    mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

    4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
    kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

    5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
    proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

    6. pog.
    rezati jo (hitro iti) affrettarsi

    7. (peti, igrati) cantare, suonare:
    glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vino reže il vino è acidulo
    pog. med. rezati koga operare qcn.
    pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
    igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
    pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
    rezati vino tagliare il vino
    metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
    rezati meglo fendere la nebbia
    med. rezati s skalpelom scalpellare
    šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
  • rísanje (-a) n disegno, il disegnare:
    prostoročno risanje disegno a mano libera
    risanje s kredo disegno col gesso
    geometrijsko risanje disegno geometrico
    tehnično risanje disegno tecnico, tracciatura
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare