Franja

Zadetki iskanja

  • kredít (-a) m ekon. credito; (trgovinski) fido; (dolgoročni) mutuo:
    blokirati kredit bloccare un credito
    dobiti kredit ricevere un credito
    črpati kredit attingere a un credito
    jemati, najeti kredit prendere un credito
    odobriti kredit concedere un credito
    odplačati, vrniti kredit restituire, estinguere un credito
    trg. kupovati, prodajati na kredit comprare, vendere a credito
    omejitev, krčenje kreditov stretta creditizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bančni kredit credito bancario
    blagovni kredit credito commerciale
    denarni kredit credito monetario
    dolgo-, srednje-, kratkoročni kredit credito a lungo, medio, breve termine
    investicijski kredit credito di investimento, per investimenti
    izvozni kredit credito d'esportazione
    namenski kredit credito a destinazione vincolata
    obrestni kredit credito con pagamento degli interessi
    obročni kredit credito rateale
    potrošniški kredit credito per acquisto di beni di consumo
    premostitveni kredit credito temporaneo (di emergenza)
    proračunski kredit credito a fondo perduto
    imeti kredit pri ljudeh godere di molto credito
    živeti na kredit essere perpetuamente indebitati
    biti ob ves kredit perdere ogni credito
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krepóst (-i) f

    1. virtù; qualità, pregio:
    šalj. biti utelešena krepost essere la virtù in persona

    2. star. onestà

    3. star. (moč) forza, vigore
  • krí1 (krví) f

    1. fiziol. sangue:
    kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
    kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
    dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
    izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
    strjena kri sangue coagulato
    rdeč kot kri rosso sangue
    človeška, živalska kri sangue umano, animale
    biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
    ožuljen do krvi coi piedi feriti
    s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
    puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
    dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
    boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

    2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
    krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
    biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
    ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
    pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
    kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
    kri se mu je umirila si è calmato
    to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

    3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
    (človek) mešane krvi di sangue misto
    kri njene krvi sangue del suo sangue
    biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri ni voda buon sangue non mente
    kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
    pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
    (nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
    kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
    pren. postati meso in kri realizzarsi
    piti (komu)
    kri succhiare il sangue (a)
    pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
    biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
    zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
    imeti ribjo kri non scomporsi mai
    po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
    mlaka krvi lago, pozzo di sangue
    pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
    koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
    med. naval krvi congestione
    transfuzija krvi trasfusione del sangue
    anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
    PREGOVORI:
    mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
    mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
  • Krístus (-a) m

    1. rel. Cristo:
    Jezus Kristus Gesù Cristo
    (pri štetju let) pred Kristusom, po Kristusu avanti, dopo Cristo
    pren. biti kakor Kristus essere come un cristo, essere un povero cristo

    2. um. Cristo:
    Giottov Kristus Cristo giottesco

    3. inter. (za izražanje začudenja, strahu) Gesù!; Gesù mio!; santo cielo!
  • kròp (-a) m

    1. acqua bollente

    2. pren. brodaglia, broda, broscia:
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    pren. ne zaslužiti si še neslanega kropa essere un pessimo lavoratore, (come lavoratore) non valere un fico secco
  • kŕt (-a) m zool. talpa (Talpa europaea):
    pren. zakopati se v knjige kot krt essere un topo di biblioteca
    biti slep kot krt essere cieco, vederci come una talpa
    zool. krti vrečarji notorictidi (sing. -e) (Notoryctidae)
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • kupčíja f

    1. affare:
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
    skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
    biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
    pejor. (politična) kupčija intrallazzo

    2. commercio:
    lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
    kupčija z žitom commercio cerealicolo
    borzna kupčija operazione di borsa
    pejor. kravja kupčija mercato delle vacche
  • kúrji (-a -e) adj. di, della gallina:
    kurje jajce uovo di gallina
    kurje meso (carne di) pollo
    kurje perje piume di gallina
    pren. biti kurje pameti avere il cervello di gallina
    vleči se kot kurja čreva non finire più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. kurja čreva, črevca centocchi (Stellaria media)
    kurja polt pelle d'oca
    med. kurja slepota emeralopia
    šalj. kurji britof pancione, trippa
    kurje oko callo
    med. kurje prsi petto carenato
    bot. kurja česen terzanella, anagallide, mordigallina (Anagallis arvensis)
    kurja noga porcellana, portulaca (Portulaca orelacea)
  • kvít adj. inv. pog. pari (e patta):
    biti si kvit s kom essere pari con qcn.
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • lážje

    A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
    složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
    pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
    lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

    B) lážje (-ega) n
    nič lažjega kot to più facile di così si muore
    načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lepôta (-e) f

    1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
    ženska lepota bellezza femminile
    klasična lepota bellezza classica

    2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
    občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
    biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
    sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
    šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato