Franja

Zadetki iskanja

  • znájti se (znájdem se) perf. refl.

    1. trovarsi, capitare:
    znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
    znajti se v pasti trovarsi intrappolato

    2. orientarsi:
    zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi

    3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
    znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
    pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati
  • znák (-a) m

    1. segno, segnale, contrassegno; carattere; insegna; distintivo:
    grafični, pisni znaki segni grafici, scritti
    znak društva, organizacije distintivo della società, dell'organizzazione
    prometni znaki segnali stradali
    krona, žezlo in drugi vladarski znaki la corona, lo scettro e le altre insegne del sovrano

    2. segnale, segno, cenno:
    dati znak z glavo fare un cenno, un segno con la testa
    svetlobni, zvočni znaki segnali luminosi, acustici

    3. segno; sintomo:
    kazati znake napetosti, živčnosti mostrare segni di tensione, nervosismo
    vidni znaki staranja segni evidenti di senescenza
    bolezenski znaki sintomi di malattia
    nadaljevati stavko v znak protesta continuare lo sciopero in segno di protesta

    4. tratto, carattere:
    bistveni znaki kakega pojma i tratti essenziali di un concetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. blagovni znak marchio di fabbrica
    zal. bralni znak segnalibro
    lingv. črkovni znak carattere, lettera
    diakritični znak segno diacritico
    pošta klicni znak segnale di chiamata
    muz. prestavni znak accidente
    biol. spolni znaki caratteri sessuali
    primarni spolni znaki organi genitali
    tisk. tiskarski znaki segni tipografici
    tiskarjev znak contrassegno del tipografo
    num. vodni znak filigrana
    trg. znak kakovosti marchio di qualità
    mat. znak plus, minus segno più, meno
    avt. znak stop segnale, cartello stop
    trikotni prometni znak triangolo
    trg. znak za kvalitetno volno marchio (di qualità) della lana
    astr. zodiakalni znak segno zodiacale
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • známka (-e) f

    1. pošta francobollo:
    kolki in znamke bolli e francobolli
    poštna znamka francobollo (postale)
    album znamk album di francobolli
    zbiralec znamk filatelico, filatelista

    2. trg. marchio, marca:
    tovarniška, blagovna znamka marchio di fabbrica, marchio depositato
    motorno kolo znamke BMW una motocicletta (di marca) BMW
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. bankovec z vodno znamko banconota filigranata
    igre igralna znamka gettone
    šport. izboljšati svetovno znamko migliorare un record mondiale
    filat. spominska znamka francobollo commemorativo
  • znán (-a -o) adj.

    1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
    najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
    obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
    znan lažnivec un solenne bugiardo
    znana spogledljivka una notoria cocotte

    2. noto, conosciuto:
    znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
    povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

    3. conosciuto, diffuso:
    ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
    v mestu ni bil znan non conosceva la città
    mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znánost (-i) f

    1. scienza:
    metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
    doktor znanosti dottore in scienze
    Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
    agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
    teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate

    2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
    črna znanost magia nera
  • znášati2 (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
    škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
    površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • znížati (-am) | zniževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare:
    znižati glas abbassare la voce

    2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
    znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
    znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario

    3. (spustiti, spuščati) abbassare:
    znižati rolete abbassare le persiane

    B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
    temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
    življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente
  • znój (-a) m sudore:
    znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
    pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
    kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
    mrtvaški znoj sudore di morte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
    pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
    pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
    PREGOVORI:
    enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere
  • znótraj

    A) adv. dentro, di dentro, internamente:
    deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
    pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

    B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
    hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
    zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
    nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito
  • zobáti (zóbljem) imperf.

    1. beccare

    2. piluccare, mangiucchiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njim ni dobro češnje zobati è meglio non averci a che fare con lui
    tak je, da bi z roke zobal è un tipo ubbidiente, docile
  • zoperstávljanje (-a) n contrapposizione; resistenza:
    zoperstavljanje pravilnega in napačnega contrapposizione fra il corretto e l'errato
    zoperstavljanje sovražniku la resistenza al nemico
  • zópet adv.

    1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
    znova, zopet narediti rifare
    znova, zopet napisati riscrivere
    zopet si tukaj sei di nuovo qui
    zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

    2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
    nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
    pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

    3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
    tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zráven

    A) adv.

    1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
    na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

    2. (izraža udeleženost pri čem)
    biti zraven esserci, esser presente, entrarci
    biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
    ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
    zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
    pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
    pog. priti zraven unirsi, associarsi
    pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

    3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
    lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

    B) zráven prep. (z rodilnikom)

    1. accanto a, vicino a:
    tukaj zraven zida qui accanto al muro

    2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
    zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti
  • zrcálo (-a) n

    1. specchio:
    pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
    brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
    čarovno zrcalo specchio magico
    vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
    med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
    morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio

    2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
    čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare

    3. pren. specchio:
    narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
    avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
    agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
    navt. krmno zrcalo specchio di poppa

    4. tisk. lay-out
  • zrédčiti (-im)

    A) perf.

    1. sfoltire, diradare; gozd. sterzare:
    zredčiti gozd sfoltire, sterzare il bosco

    2. decimare

    B) zrédčiti se (-im se) perf. refl.

    1. sfoltirsi, diradarsi; diluirsi (di liquido)

    2. ridursi, scemare:
    število gostov se je zredčilo il numero degli ospiti si è ridotto