Franja

Zadetki iskanja

  • zbírka (-e) f

    1. raccolta; campionario:
    to delo je zbirka nasprotujočih si trditev l'opera è un campionario di affermazioni contrastanti

    2. raccolta, collezione; repertorio:
    zbirka hroščev raccolta di coleotteri
    zbirka znamk, slik collezione di francobolli, di quadri
    zbirka matematičnih nalog repertorio di problemi di matematica

    3. raccolta, collana; (izbor) silloge:
    zbirka pesmi raccolta di poesie
    zbirka žepnih romanov collana di romanzi tascabili
    zbirka neumnih, stupidnih izjav stupidario
    zbirka časopisov, revij emeroteca
    zbirka (kemičnih, farmacevtskih) formul formulario (chimico, farmaceutico)
    zbirka gobelinov arazzeria
    zbirka izrekov (znamenitega misleca, pesnika ipd. ) frasario
    zbirka lesenih vzorcev xiloteca
    zbika magnetofonskih trakov nastroteca
    zbirka medalj medagliere
    zbirka mineralov litoteca
    lit. zbirka novel novelliere
    zbirka orožja armeria
    zirka pisem carteggio
    inform. zbirka podatkov, podatkovna zbirka base di dati, data base
    zbirka popevkarskih besedil canzoniere
    gastr. zbirka receptov ricettario
    zbirka (galerija)
    slik quadreria
    zbirka vzorcev campionario
  • zbóbnati (-am) perf.

    1. (razbobnati, razglasiti) strombazzare, spifferare, divulgare

    2. raccogliere, radunare, riunire:
    na hitro zbobnati skupaj convocare in fretta e furia
  • zbógom inter. addio:
    ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
    reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
    plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdàjci adv. pren.

    1. adesso; allora:
    zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via

    2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
    zdajci pojdi domov va' subito a casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
    pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
    PREGOVORI:
    zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa
  • zdráviti (-im)

    A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
    zdraviti bolnike curare i malati
    otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
    zdraviti rano curare, medicare la ferita
    pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
    pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
    bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare

    B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
    zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
    zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi
  • zdrávje (-a) n salute:
    paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
    ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
    uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
    pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
    piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
    na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
    rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
    industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
    dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
    zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
    zdravnik za duševne bolezni alienista
    zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
    očesni zdravnik oculista
    zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
    zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
    občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
    zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
    zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
    iti k zdravniku andare dal medico
    ambulantni zdravnik medico generico
    družinski zdravnik medico di famiglia
    ladijski zdravnik medico di bordo
    dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
    otroški zdravnik pediatra
    šolski zdravnik medico scolastico
    vojaški zdravnik medico militare
  • zdrávo adv.

    1. in modo sano:
    zdravo živeti vivere una vita sana

    2. (v predik. rabi)
    zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
    pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui
  • zdrávo inter. salve; ciao:
    zdravo, fantje! salve, ragazzi!
    pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
    tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
    oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare
  • zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
    kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

    2. pren. (znižati se) cadere, calare:
    cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

    3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
    zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

    4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
    pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
    sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
    dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
    glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
    zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
    zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
    zdrkniti mimo sfrecciare davanti
  • zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

    2. avt. slittare, sbandare:
    zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

    3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

    4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
    temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
    zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

    5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
    beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
    zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
    zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
    pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
    zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
    zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni
  • združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. unire, combinare; legare:
    združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

    2. collegare:
    stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

    3. (biti skupen) unire, accomunare:
    skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

    4. combinare, conciliare:
    združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

    5. assommare, accoppiare:
    kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

    6. ekst. unire, unificare:
    združiti Evropo unificare, unire l'Europa

    7. cumulare:
    združevati več funkcij cumulare le cariche
    ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

    B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. unirsi, fondersi:
    predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

    2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
    gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
    politično se združevati coalizzarsi
    polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

    3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare
  • združljív (-a -o) adj. conciliabile, riunibile; compatibile:
    funkciji nista združljivi le due cariche non sono compatibili
    to je malo združljivo z njegovim prepričanjem ciò è difficilmente conciliabile con le sue convinzioni
  • zélje (-a) n bot., vrtn. cavolo, cavolo cappuccio (Brassica oleracea):
    saditi zelje piantare i cavoli
    zelje gre v glave, dela glave i cavoli accestiscono
    kisati, ribati zelje inacidire, grattugiare i cavoli
    gastr. kislo zelje s kranjsko klobaso krauti e salsiccia della Carniola
    posiljeno zelje cavoli stufati
    sladko zelje cavoli lessi
    hoditi komu v zelje ficcare il naso in cose che non ti riguardano; fare la corte, circuire la moglie, la ragazza di qcn.
  • zélnik (-a) m cavolaia:
    pren. to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    hiperb. imeti asfalt skoraj do vsakega zelnika sono asfaltati persino i sentieri tra i campi
    pren. hoditi komu v zelnik circuire la ragazza, la moglie di qcn.
  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria