zbírka (-e) f
1. raccolta; campionario:
to delo je zbirka nasprotujočih si trditev l'opera è un campionario di affermazioni contrastanti
2. raccolta, collezione; repertorio:
zbirka hroščev raccolta di coleotteri
zbirka znamk, slik collezione di francobolli, di quadri
zbirka matematičnih nalog repertorio di problemi di matematica
3. raccolta, collana; (izbor) silloge:
zbirka pesmi raccolta di poesie
zbirka žepnih romanov collana di romanzi tascabili
zbirka neumnih, stupidnih izjav stupidario
zbirka časopisov, revij emeroteca
zbirka (kemičnih, farmacevtskih) formul formulario (chimico, farmaceutico)
zbirka gobelinov arazzeria
zbirka izrekov (znamenitega misleca, pesnika ipd. ) frasario
zbirka lesenih vzorcev xiloteca
zbika magnetofonskih trakov nastroteca
zbirka medalj medagliere
zbirka mineralov litoteca
lit. zbirka novel novelliere
zbirka orožja armeria
zirka pisem carteggio
inform. zbirka podatkov, podatkovna zbirka base di dati, data base
zbirka popevkarskih besedil canzoniere
gastr. zbirka receptov ricettario
zbirka (galerija)
slik quadreria
zbirka vzorcev campionario
Zadetki iskanja
- zbóbnati (-am) perf.
1. (razbobnati, razglasiti) strombazzare, spifferare, divulgare
2. raccogliere, radunare, riunire:
na hitro zbobnati skupaj convocare in fretta e furia - zbógom inter. addio:
ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via - zdàj
A) adv.
1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi
2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi
3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo
4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?
5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra
6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire
7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!
B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via! - zdàjci adv. pren.
1. adesso; allora:
zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via
2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
zdajci pojdi domov va' subito a casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento - zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano - zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
PREGOVORI:
zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa - zdráviti (-im)
A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare
B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi - zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
zdravnik za duševne bolezni alienista
zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
očesni zdravnik oculista
zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
iti k zdravniku andare dal medico
ambulantni zdravnik medico generico
družinski zdravnik medico di famiglia
ladijski zdravnik medico di bordo
dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
otroški zdravnik pediatra
šolski zdravnik medico scolastico
vojaški zdravnik medico militare - zdrávo adv.
1. in modo sano:
zdravo živeti vivere una vita sana
2. (v predik. rabi)
zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui - zdrávo inter. salve; ciao:
zdravo, fantje! salve, ragazzi!
pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare - zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.
1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro
2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente
3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno
4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti - zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.
1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata
2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata
3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti
4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale
5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni - združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)
A) imperf., perf.
1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni
2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria
3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri
4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole
5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore
6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa
7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare
B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città
2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!
3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare - združljív (-a -o) adj. conciliabile, riunibile; compatibile:
funkciji nista združljivi le due cariche non sono compatibili
to je malo združljivo z njegovim prepričanjem ciò è difficilmente conciliabile con le sue convinzioni - zélje (-a) n bot., vrtn. cavolo, cavolo cappuccio (Brassica oleracea):
saditi zelje piantare i cavoli
zelje gre v glave, dela glave i cavoli accestiscono
kisati, ribati zelje inacidire, grattugiare i cavoli
gastr. kislo zelje s kranjsko klobaso krauti e salsiccia della Carniola
posiljeno zelje cavoli stufati
sladko zelje cavoli lessi
hoditi komu v zelje ficcare il naso in cose che non ti riguardano; fare la corte, circuire la moglie, la ragazza di qcn. - zélnik (-a) m cavolaia:
pren. to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
hiperb. imeti asfalt skoraj do vsakega zelnika sono asfaltati persino i sentieri tra i campi
pren. hoditi komu v zelnik circuire la ragazza, la moglie di qcn. - zeló adv.
1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati
2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi
3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico - zêmlja f
1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme
2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde
3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra
4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra
5. knjiž. (kopno) terra; terraferma
6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra
7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria