perspektíva (-e) f
1. prospettiva, possibilità:
strokovnjak s perspektivo un esperto di grandi prospettive
2. mat., um. prospettiva; um. sfondato:
centralna perspektiva prospettiva centrale, lineare
linearna, ptičja perspektiva prospettiva lineare, aerea, a volo d'uccello
žabja perspektiva prospettiva sottoinsù
3. pren. prospettiva, visuale; punto di vista:
pren. gledati na pojav s perspektive zgodovine guardare al fenomeno da una visuale storica
Zadetki iskanja
- perutnína (-e) f pollame; ekst. pennuti:
gojiti, krmiti perutnino allevare pollame, dar da mangiare al pollame - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pésa (-e) f bot., agr. barbabietola (Beta vulgaris):
krmna pesa barbabietola da foraggio
rdeča pesa barbabietola (da orto), barbabietola rossa, region. erbetta rossa (Beta vulgaris)
solata iz (rdeče) pese insalata di barbabietole
sladkorna pesa barbabietola da zucchero (Beta vulgaris var. saccharifera) - pésem (-smi) f
1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi
2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci
3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici - pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque - pêta (-e) f
1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - petêlin (-ína) m
1. gallo:
petelin kikirika, poje il gallo canta
hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
2. (vetrokaz na strehi) banderuola
3. voj. (na puški) grilletto:
pritisniti na petelina premere il grilletto
4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa
5. pren. incendio
6. obrt. (pri pipi) rubinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
bojni petelin gallo da combattimento
zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans) - péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti
1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista
2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole
3. pren. dire, raccontare
4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli
5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria - píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - pijáča (-e) f
1. bevanda:
mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
osvežilna pijača bevanda rinfrescante
zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
žgana pijača alcolico, distillato
naročiti pijačo ordinare da bere
2. pren. alcolico
3. il bere:
pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
vdajati se pijači darsi al bere
pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa - pijàn (-ána -o) adj.
1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio
2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas - píka (-e) f
1. punto, macchia, macchiolina
2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!
3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua
4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)
5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto
6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale
7. muz. punto (di valore)
8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino - píla (-e) f obrt. lima:
ploščata, trikotna pila lima piatta, triangolare
groba pila raspa
lesna pila lima da legno - Pilát (-a) m bibl. Pilato:
pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato) - pípa1 (-e) f
1. pipa:
pipa tobaka pipata
kaditi, tlačiti si pipo fumare la pipa, caricare la pipa
lesena, porcelanasta, s srebrom okovana pipa pipa di legno, di porcellana, pipa guarnita d'argento
pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace
2. teh. pipa, rubinetto; (vodovodna) rubinetto miscelatore;
voda iz pipe acqua di rubinetto
steklopihaška pipa canna da vetraio, pipa del vetraio - písan2 (-a -o) adj.
1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
pisan prt tovaglia arlecchino
2. pren. svariato, variegato, screziato:
pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
zool. pisana penica silvia (Sylvia)
pisan balonček rificolona
pisan marmor mischio
zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
pren. pisana zmes mosaico
zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus) - pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.
1. zufolare, suonare il piffero
2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare! - písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno - píšče (-eta) n
1. pulcino; pollo:
koklja kliče, vali, vodi piščeta la chioccia chiama, cova, guida i pulcini
misli, da mu bodo pečena piščeta v usta letela crede di poter spassarsela senza fatica
2. (ptičji mladič) pulcino
3. pren. (majhen otrok) pulcino