Franja

Zadetki iskanja

  • nastájanje (-a) n

    1. nascita, il crescere:
    geol. nastajanje kamnin petrogenesi

    2. formazione, il formarsi; l'insorgere:
    v nastajanju in formazione
  • nastòp (-ópa) m

    1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
    harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
    telovadni nastop saggio ginnico
    nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
    nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
    gled. nastop na odru sortita

    2.
    prvi nastop debutto, esordio
    nastop na kongresu intervento al congresso
    nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
    protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale

    3. pren. scena, scenata:
    mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia

    4. comportamento

    5. inizio:
    nastop pomladi inizio della primavera
    jur. nastop kazni inizio della pena
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • nató adv. poi, quindi; successivamente; knjiž. indi:
    na čelu so stopali zastavonoše, nato tekmovalci in testa marciavano i portabandiera, poi venivano gli atleti
  • natúra (-e) f

    1. knjiž. natura, carattere, indole

    2. star. ekst. natura

    3. trg.
    plačati v naturi pagare in natura
  • natúren (-rna -o) adj. (naraven) naturale, della natura; genuino, semplice, schietto:
    kip v naturni velikosti statua in grandezza naturale
    igralec je navdušil s svojo naturno igro l'attore ha entusiasmato il pubblico con la schiettezza della sua interpretazione
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • navdáhniti (-em) perf.

    1. riempire di, dare, infondere:
    navdahniti s skrbjo preoccupare
    navdahniti komu pogum dare, infondere coraggio in qcn.

    2. (navdihniti) ispirare
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nebésa (-bés) n pl.

    1. rel. paradiso, cielo:
    iti v nebesa andare, salire in cielo
    prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

    2. pren. paradiso; olimpo; stelle

    3. pren. (nebo) cielo

    4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
    hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

    5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
    goditi se kot v nebesih vivere come un papa
    to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio
  • nebésen (-sna -o) adj. del cielo, celeste:
    planeti in druga nebesna telesa i pianeti e gli altri corpi celesti
    astr. nebesna krogla sfera celeste
    nebesna mehanika meccanica celeste
    nebesni ekvator equatore celeste
    nebesni tečaj polo
    nebesni svod arco del cielo
    nebesni obok la cappa del cielo
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nedélja (-e) f domenica:
    rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
    bela nedelja domenica in Albis
    binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
    cvetna nedelja domenica delle Palme
    debela, pustna nedelja domenica di carnevale
    nareč. lepa nedelja sagra
    etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
    velikonočna nedelja domenica di Pasqua
    PREGOVORI:
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica
  • nedólžen (-žna -o)

    A) adj.

    1. innocente; candido:
    nedolžna oseba innocente

    2. rel. innocente, puro

    3. pren. vergine

    4. pren. semplice; banale:
    nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa

    B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a)
  • nedovŕšnik (-a) m lingv. verbo imperfettivo:
    dovršniki in nedovršniki verbi perfettivi e imperfettivi
  • negatíven (-vna -o) adj.

    1. negativo:
    negativna sodba giudizio negativo
    negativni odgovor risposta negativa

    2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
    negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

    3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

    4. med. negativo:
    izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

    5. ekon. negativo, passivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. negativna definicija definizione per negazione
    elektr. negativna elektrina elettricità negativa
    šol. negativna ocena insufficiente
    šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
    ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
    pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
    rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
    fiz. negativni delec particella negativa
    kem. negativni element elemento negativo
    fot. negativni film negativa
    bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
    fiz. negativni ion ione negativo
    elektr. negativni pol polo negativo
    fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
    mat. negativni predznak segno negativo
    med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
    negativni tisk (stampa) negativa
    fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo
  • néhanje2 (-a) n pren. vita, azioni, opere, sforzi:
    vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom tutte le proprie azioni e i propri sforzi li dedicò ai figli
  • neizročèn (-êna -o) adj. non recapitato; pošta giacente, inesitato:
    neizročena pisma lettere in giacenza