zarés
A) adv.
1. davvero, veramente; proprio:
ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei
2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
bil je zares razburjen era proprio incavolato
4. (poudarja pomen besede) ○:
je zares velik talent è un grandissimo talento
pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime
B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
lepo je, zares è bello, davvero
Zadetki iskanja
- zarésen (-sna -o) adj.
1. (resničen) vero, reale:
pravljični in zaresni svet il mondo delle favole e quello reale
2. vero, autentico:
potrebujem zaresne škarje, ne igračo ho bisogno di un paio di forbici vere, non di un giocattolo
3. vero, autentico, genuino:
zaresna demokracija una democrazia vera, autentica
4. vero, concreto:
zaresne posledice česa i concreti effetti di qcs.
5. pren. serio:
to so zaresne stvari sono cose serie - zarjavéti (-ím) perf.
1. arrugginire
2. pren. (otrdeti; otopeti) arrugginire, arrugginirsi:
moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli devo muovermi perché non arrugginiscano le giunture
možgani so mu zarjaveli il cervello gli si è arrugginito
3. (porjaveti) abbronzarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai - zaróštan (-a -o) adj. pog. pejor. ignorante, fesso, bestia:
kmet zaroštan! bestia che non sei altro! - zasékati (-am) | zasekávati (-am)
A) perf., imperf.
1. tagliare; intaccare
2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla
3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna
4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada
5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo
6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre
7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio
B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio
2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi - zaslepíti (-ím) | zaslépljati (-am) perf., imperf. ➞ slepiti
1. accecare, abbacinare, abbagliare:
žarometi so ga zaslepili è stato abbagliato dai fari
2. pren. accecare:
jeza ga je zaslepila l'ira lo accecò
3. pren. ingannare, illudere:
niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam non si lasciarono ingannare dalle false promesse - zasráti (-sérjem)
A) perf. vulg.
1. smerdare vulg.; insudiciare, insozzare
2. pren. zasrati (ga, jo) combinare guai, pasticci; fare stupidaggini:
upam, da nisi kaj zasral spero che tu non abbia combinato qualche guaio
zasrati zadevo rovinare, mandare all'aria una faccenda
B) zasráti se (-sérjem se) perf. refl. perdere la buona reputazione - zastaréti (-ím) | zastarévati (-am) perf., imperf.
1. invecchiare
2. divenire antiquato, superato; cadere in disuso
3. jur. cadere in prescrizione, cadere in desuetudine:
zločini zoper človeštvo ne zastarevajo i delitti contro l'umanità non cadono in prescrizione - zastónj adv.
1. gratis, gratuitamente:
dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo
2. pog. (zaman) invano, vanamente:
zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano - zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. negare
2. nascondere, occultare, celare
3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede
4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
moštvo je zatajilo la squadra ha deluso
B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. fingere:
zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)
2. rel. mortificarsi
C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono - zatakníti (-em) | zatíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, ficcare:
zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta
2. piantare
B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. ficcarsi, conficcarsi:
ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce
2. incastrarsi; incepparsi:
hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice
3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male
4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica - zatískati (-am) | zatísniti (-em) imperf., perf. chiudere, tappare:
zatiskati usta, nos tappare la bocca, il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zatisniti oko, oči chiuder occhio, gli occhi
ne moči zatisniti oči non poter chiudere gli occhi
pri prekršku je prometnik prizanesljivo zatisnil oko nella contravvenzione il vigile, indulgente, aveva chiuso un occhio
za vedno zatisniti oči chiudere gli occhi per sempre, morire
zatisniti, zatiskati oči pred resnico chiudere gli occhi davanti alla verità, non voler sapere la verità
zatisniti (si) pasove tirare la cinghia - zató
A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto
B) zató konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare
2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene
3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male
4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria - zatórej
A) adv. (zato) perciò, pertanto, quindi:
kar je dobrega, a zatorej redkega na svetu, izginja quel che c'è di buono, e quindi di raro al mondo, va scomparendo
B) zatórej konj. (ragione) per cui:
nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma ne bo nessuno vuole cedere, per cui l'accordo non ci sarà - zavézan (-a -o) adj. legato (tudi pren.):
pren. imeti v čem zavezan jezik non poter parlare, essere vincolato dal segreto
pren. hoditi okoli z zavezanimi očmi andare in giro con gli occhi bendati, sbadatamente - zavézati (-véžem) | zavezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare, allacciare, annodare:
zavezati vrečo legare un sacco
zavezati rano, oči bendare la ferita, gli occhi
2. obbligare, impegnare:
zavezati koga k plačilu obbligare qcn. a pagare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavezati blago carini imporre dogana a una merce
pren., bibl. nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
pog. zavezati komu jezik chiudere il becco a qcn.
B) zavézati se (-véžem se) | zavezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. obbligarsi, impegnarsi, promettere:
zavezati se z besedo, z obljubo impegnarsi con la parola, con la promessa
2. giurare fedeltà a - zbégati (-am)
A) perf. confondere, disorientare, sconcertare, scomporre, turbare
B) zbégati se (-am se) perf. refl. confondersi, disorientarsi:
zbegal se je in ni znal odgovoriti si confuse e non seppe rispondere - zbudíti (-ím) | zbújati (-am)
A) perf., imperf.
1. svegliare, destare (tudi pren.); far rinvenire; scuotere:
glej, da ne zbudiš otroka attento a non svegliare il bambino
zbuditi iz otopelosti scuotere dal torpore
2. suscitare:
zbuditi dvom suscitare dubbi
zbujati pozornost fare scalpore, fare sensazione
s svojo ekstravagantno obleko je zbudila splošno pozornost con la sua toilette a dir poco stravagante, fece grande sensazione
B) zbudíti se (-ím se) | zbújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. svegliarsi, destarsi; rinvenire, riprendere coscienza:
med. zbuditi se iz narkoze destarsi dalla narcosi
2. prender coscienza, esser consci - zdàj
A) adv.
1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi
2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi
3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo
4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?
5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra
6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire
7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!
B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via! - zdávnaj adv. da molto (tempo), molto tempo fa:
že zdavnaj rešena vprašanja questioni risolte da molto tempo
ogledali so si veliko, čeprav še zdavnaj ne vseh videro molte cose, non però tutte