Franja

Zadetki iskanja

  • otróčji (-a -e) adj. bambinesco, puerile, fanciullesco; infantile, dell'infanzia:
    biti otročji essere un bambino, comportarsi fanciullescamente, fare il bambino, comportarsi da bambino, in modo infantile
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
    vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
    ovenčan z diademom diademato
  • ovéti (ovéjem) | ovévati (-am) perf., imperf. battere contro, investire; avvolgere:
    ko je vstopil v sobo, ga je ovela plesnoba entrando nella stanza fu investito da una puzza di muffa
  • ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
    oster ovinek una curva brusca
    na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
    cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
    pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
    pren. po ovinkih indirettamente
    pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
    pren. hoditi po ovinkih farla lunga
  • ovírati (-am) | ovréti (ovrèm) imperf., perf. impedire, ostacolare, essere di ostacolo; disturbare; intralciare:
    slabo vreme ovira tekmovalce il maltempo ostacola lo svolgimento delle gare
    njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval il suo comportamento non gli impediva di ammirarla
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • ozdráviti (-im) | ozdrávljati (-am)

    A) perf., imperf. tr. guarire, sanare, risanare; migliorare (tudi pren.); correggere:
    ozdraviti bolnika guarire il malato
    pren. ozdraviti gospodarstvo risanare l'economia
    pren. s šibo koga ozdraviti guarire uno a furia di bastonate
    pren. ozdraviti koga od namere dissuadere qcn. da un'intenzione
    ozdraviti koga lenobe guarire qcn. dalla pigrizia, spoltrire qcn.
    ozdraviti koga ljubezni do disinnamorare qcn. da qcn.

    B) ozdrávljati (-am) imperf. intr. guarire; riprendersi; risanare
  • ózek (ózka -o) adj.

    1. stretto, angusto:
    ozka cesta una strada stretta
    ozek prehod passaggio stretto
    ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

    2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
    ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

    3. stretto, ristretto, limitato:
    ozke hlače calzoni stretti
    obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
    stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
    med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
    anat. ozka medenica bacino stretto
    vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
    ozki film pellicola a passo ridotto
    lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
    žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
    pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
    anat. ozko črevo intestino digiuno
    obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
    geogr. ozek gorski prelaz forcella
    pren. ozek hodnik budello
    ozka luknja pertugio
    ekst. ozka proga stria
    alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
    ozka ulica angiporto, calle, vicolo
    gastr. ozki rezanci bavette
  • ozír (-a) m

    1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
    ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
    iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
    vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

    2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
    v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
    v nobenem oziru niente affatto
    v nekem oziru parzialmente, in parte
    z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
    brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda
  • oziráje se | ozirajóč se (v adv. rabi) voltandosi, voltandosi indietro; ekst. considerando che:
    ne oziraje se na prescindendo da
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
  • ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
    imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
    s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • páhniti (-em) perf.

    1. urtare, spingere; mandare a terra (con uno spintone):
    pahniti od sebe spingere via

    2. pren.
    pahniti v nesrečo arrecare disgrazie
    pahniti v obup portare alla disperazione
    pahniti v revščino ridurre alla, in miseria
    pahniti iz službe licenziare
    pahniti s prestola dimettere, cacciare dal trono
    pahniti koga od sebe allontanare da sé, alienarsi qcn.
  • pajčolán (-a) m velo; knjiž. velame:
    bel nevestin pajčolan velo bianco da sposa
    črni pajčolan velo da lutto
    klobuk s pajčolanom cappellino con veletta
    pren. odreči se pajčolanu smonacarsi; deporre, gettare il velo
  • pájek (-jka) m

    1. zool. ragno:
    pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
    suh kot pajek magro come uno stecco
    pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
    dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
    hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
    morski pajek grancevola (Maja squinado)
    osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
    rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
    vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

    2. avt. žarg. autogrù