pojédina (-e) f pranzo, banchetto; knjiž. convito, dape; ekst. ribotta, bisboccia:
poročna pojedina pranzo di nozze
udeležiti se pojedine partecipare a un convito
prirediti pojedino dare, offrire un pranzo
pojedina v prijateljski družbi knjiž. agape, pranzo, banchetto fra amici
Zadetki iskanja
- pojésti (-jém) perf. ➞ jesti
1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare
2. pren. consumare; divorare:
ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
pojesti imetje dilapidare un patrimonio
pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi - pójmiti (-im) | pojmováti (-újem) perf., imperf.
1. capire, intendere:
z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti col senso comune questo non si può capire
kaj pojmujete pod tem izrazom? cosa intende con questa espressione?
2. concepire, vedere, interpretare:
tako dejanje se pojmuje kot nasilje azioni così si interpretano come violente - pokadíti (-ím)
A) perf. tr.
1. fumare:
pokaditi cigareto fumare una sigaretta
2. agr. fumigare; rel. incensare
3. pren. incensare, lusingare:
pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace
B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.
1. intr. fumare
2. tr. mandar fumo:
drva so se pokadila la legna mandò fumo
impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate - pokášljati (-am) | pokašljeváti (-újem)
A) perf., imperf. tossire, tossicchiare; rancicare
B) pokášljati se (-am se) perf., refl. pog. pren.
pokašljati se na kaj infischiarsene, impiparsene di qcs. - pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace
2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito
3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora
4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi
5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori
6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo
B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura
2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte
3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza
4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a
5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo
6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei - pokazíti (-ím)
A) perf. ➞ skaziti, kaziti guastare, rovinare
B) pokazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi; fallire:
vreme se je pokazilo il tempo si è guastato - poklícan (-a -o) adj.
1. chiamato (tudi pren.); competente:
nisem poklican za razpravljanje o tem non sono, non mi sento chiamato a discuterne
2. (izbran) chiamato, predestinato:
čuti se poklicanega za velika dejanja si crede predestinato a grandi imprese - poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati
1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro
2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone
3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
4. chiamare, svegliare
5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono
6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze - pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
držati se pokonci stare diritto
komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
biti zgodaj pokonci alzarsi presto
ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
pren. postaviti se pokonci ribellarsi
pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - pokóra (-e)
A) f
1. rel. penitenza; espiazione:
delati pokoro far penitenza
držati se, kakor bi pokoro delal avere una faccia da funerale
2. pren. tribolazione
3. pren. (kdor povzroča težave) disastro, peste
B) pokóra inter. disgraziato; vulg. fottuto:
pokora pijana! ubriaco della malora! - pokorávati (-am) | pokoríti (-ím)
A) imperf., perf. sottomettere, assoggettare
B) pokorávati se (-am se) | pokoríti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. ubbidire, adempiere; ottemperare; assoggettarsi:
pokoriti se staršem ubbidire ai genitori
pokoravati se zakonom ottemperare, conformarsi alle leggi
pokoriti se ukazom nekoga assoggettarsi agli ordini di qcn.
2. espiare; purgare:
pokoriti se za grehe espiare i peccati; ekst. purgare le colpe
pokoriti se za mladostne grehe espiare i propri errori giovanili
3.
pokoriti si koga ridurre qcn. all'ubbidienza - pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare
2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle
3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona
B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. coprirsi
2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate
3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi - pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque - poléči (-léžem) | polégati (-am)
A) perf., imperf.
1. sdraiarsi
2. (iti spat, počivat) coricarsi
3. (upogniti se, o rastlinah) allettarsi (piante erbacee)
4. pren. stendere, stendersi
5. (skotiti) figliare
B) poléči se (-léžem se) | polégati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. calmarsi, chetarsi; abbonacciarsi, cadere (maltempo); attutirsi:
veter se je nenadoma polegel il vento cadde improvisamente
hrup se je polegel i rumori si sono attutiti
2. depositarsi - polítika (-e) f politica:
ukvarjati se s politiko fare politica
posvetiti se politiki darsi alla politica
zunanja politika politica estera
kavarniška politika politica da caffè
politika čistih rok politica delle mani pulite
strankarsko aktivna politika politica militante
pren. politika čakanja attendismo
ekon. dohodkovna politika politica dei redditi
ekon., hist. nova ekonomska politika, NEP Nuova Politica Economica, NEP
ekon. denarna politika politica monetaria
politika rasnega razlikovanja segregazionismo, apartheid angl. - poljúbiti (-im) | poljúbljati (-am)
A) perf., imperf. baciare, dare un bacio, dare baci:
poljubljam roko, gospa bacio la mano, signora
pren. veter poljublja krošnje dreves il vento accarezza le fronde degli alberi
B) poljúbiti se (-im se) | poljúbljati se (-am se) perf., imperf. refl. baciarsi, darsi un bacio, darsi baci
C) poljúbiti se (-im se) perf. refl. impers. (zljubiti se) volere, aver voglia:
prišel je, kadar se mu je poljubilo veniva quando voleva - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - polúlati (-am)
A) perf. otr. fare la pipì, bagnare:
polulati posteljo bagnare il letto
B) polúlati se (-am se) perf. refl. otr. pisciare; fare la pipì:
polulati se za grm pisciare, fare la pipì dietro un cespuglio
abs. polulati se fare la pipì addosso - pólž (-a) m
1. zool. lumaca, chiocciola (Limax):
polž se je skril v hišico la lumaca si è nascosta nel guscio
goli polž lumacone ignudo (Limax agrestis)
hoditi, lesti kot polž essere una lumaca, camminare a passo di lumaca
gastr. polži po genoveško lumache alla genovese
2. zool. pl. polži gasteropodi (sing. -e) (Gasteropoda)
3. pren. lumaca
4. (v pričeski) crocchia; anat. (v notranjem ušesu) chiocciola, coclea; um. voluta; muz. riccio (del violino); teh.
transportni polž convogliatore a coclea, coclea