Franja

Zadetki iskanja

  • pojédina (-e) f pranzo, banchetto; knjiž. convito, dape; ekst. ribotta, bisboccia:
    poročna pojedina pranzo di nozze
    udeležiti se pojedine partecipare a un convito
    prirediti pojedino dare, offrire un pranzo
    pojedina v prijateljski družbi knjiž. agape, pranzo, banchetto fra amici
  • pojésti (-jém) perf. ➞ jesti

    1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare

    2. pren. consumare; divorare:
    ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
    pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
    saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
    pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
    pojesti imetje dilapidare un patrimonio
    pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
    pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
    biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
  • pójmiti (-im) | pojmováti (-újem) perf., imperf.

    1. capire, intendere:
    z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti col senso comune questo non si può capire
    kaj pojmujete pod tem izrazom? cosa intende con questa espressione?

    2. concepire, vedere, interpretare:
    tako dejanje se pojmuje kot nasilje azioni così si interpretano come violente
  • pokadíti (-ím)

    A) perf. tr.

    1. fumare:
    pokaditi cigareto fumare una sigaretta

    2. agr. fumigare; rel. incensare

    3. pren. incensare, lusingare:
    pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
    pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
    pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace

    B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.

    1. intr. fumare

    2. tr. mandar fumo:
    drva so se pokadila la legna mandò fumo
    impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate
  • pokášljati (-am) | pokašljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. tossire, tossicchiare; rancicare

    B) pokášljati se (-am se) perf., refl. pog. pren.
    pokašljati se na kaj infischiarsene, impiparsene di qcs.
  • pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
    pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
    pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
    pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

    2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

    3. (dati podatek) indicare, segnare:
    brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

    4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
    kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

    5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
    želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

    6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
    pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
    pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
    pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
    pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
    pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
    pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
    pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
    pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
    pokazati liste buttare le foglie
    pokazati osla, osle fare marameo
    pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
    pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
    pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
    šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
    pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
    ti bom že pokazal ti farò vedere io
    imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
    ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

    B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
    na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

    2. sorgere; delinearsi, apparire:
    sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

    3. presentarsi:
    šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

    4. professarsi:
    pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

    5. risultare, rivelarsi:
    pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
    pokazati se kot koristno riuscire utile
    koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

    6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
    hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei
  • pokazíti (-ím)

    A) perf. ➞ skaziti, kaziti guastare, rovinare

    B) pokazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi; fallire:
    vreme se je pokazilo il tempo si è guastato
  • poklícan (-a -o) adj.

    1. chiamato (tudi pren.); competente:
    nisem poklican za razpravljanje o tem non sono, non mi sento chiamato a discuterne

    2. (izbran) chiamato, predestinato:
    čuti se poklicanega za velika dejanja si crede predestinato a grandi imprese
  • poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati

    1. chiamare, richiamare:
    poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro

    2. invitare; convocare:
    sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone

    3. chiamare, mandare per:
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico

    4. chiamare, svegliare

    5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono

    6. pren. predestinare; rel.
    Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
    poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze
  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • pokóra (-e)

    A) f

    1. rel. penitenza; espiazione:
    delati pokoro far penitenza
    držati se, kakor bi pokoro delal avere una faccia da funerale

    2. pren. tribolazione

    3. pren. (kdor povzroča težave) disastro, peste

    B) pokóra inter. disgraziato; vulg. fottuto:
    pokora pijana! ubriaco della malora!
  • pokorávati (-am) | pokoríti (-ím)

    A) imperf., perf. sottomettere, assoggettare

    B) pokorávati se (-am se) | pokoríti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. ubbidire, adempiere; ottemperare; assoggettarsi:
    pokoriti se staršem ubbidire ai genitori
    pokoravati se zakonom ottemperare, conformarsi alle leggi
    pokoriti se ukazom nekoga assoggettarsi agli ordini di qcn.

    2. espiare; purgare:
    pokoriti se za grehe espiare i peccati; ekst. purgare le colpe
    pokoriti se za mladostne grehe espiare i propri errori giovanili

    3.
    pokoriti si koga ridurre qcn. all'ubbidienza
  • pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire:
    pokriti lonec coprire la pentola
    pokrivati streho coprire la casa, il tetto
    oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
    knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
    pokriti s čepico imberrettare
    pokriti s kapuco incappucciare
    pokriti s plaščem ammantellare
    pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
    pokriti s perjem impiumare
    pokriti z deskami tavolare
    pokriti z dlakami impelare

    2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
    sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
    pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
    megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

    3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
    pokriti stroške coprire le spese
    pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
    hidr. pokriti potok tombinare il torrente
    že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
    rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

    B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. coprirsi

    2. pren. quadrare:
    izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

    3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokriti se s skorjo aggrumarsi
    pokriti se s tančico velarsi
    pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
    pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi
  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • poléči (-léžem) | polégati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sdraiarsi

    2. (iti spat, počivat) coricarsi

    3. (upogniti se, o rastlinah) allettarsi (piante erbacee)

    4. pren. stendere, stendersi

    5. (skotiti) figliare

    B) poléči se (-léžem se) | polégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. calmarsi, chetarsi; abbonacciarsi, cadere (maltempo); attutirsi:
    veter se je nenadoma polegel il vento cadde improvisamente
    hrup se je polegel i rumori si sono attutiti

    2. depositarsi
  • polítika (-e) f politica:
    ukvarjati se s politiko fare politica
    posvetiti se politiki darsi alla politica
    zunanja politika politica estera
    kavarniška politika politica da caffè
    politika čistih rok politica delle mani pulite
    strankarsko aktivna politika politica militante
    pren. politika čakanja attendismo
    ekon. dohodkovna politika politica dei redditi
    ekon., hist. nova ekonomska politika, NEP Nuova Politica Economica, NEP
    ekon. denarna politika politica monetaria
    politika rasnega razlikovanja segregazionismo, apartheid angl.
  • poljúbiti (-im) | poljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. baciare, dare un bacio, dare baci:
    poljubljam roko, gospa bacio la mano, signora
    pren. veter poljublja krošnje dreves il vento accarezza le fronde degli alberi

    B) poljúbiti se (-im se) | poljúbljati se (-am se) perf., imperf. refl. baciarsi, darsi un bacio, darsi baci

    C) poljúbiti se (-im se) perf. refl. impers. (zljubiti se) volere, aver voglia:
    prišel je, kadar se mu je poljubilo veniva quando voleva
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • polúlati (-am)

    A) perf. otr. fare la pipì, bagnare:
    polulati posteljo bagnare il letto

    B) polúlati se (-am se) perf. refl. otr. pisciare; fare la pipì:
    polulati se za grm pisciare, fare la pipì dietro un cespuglio
    abs. polulati se fare la pipì addosso
  • pólž (-a) m

    1. zool. lumaca, chiocciola (Limax):
    polž se je skril v hišico la lumaca si è nascosta nel guscio
    goli polž lumacone ignudo (Limax agrestis)
    hoditi, lesti kot polž essere una lumaca, camminare a passo di lumaca
    gastr. polži po genoveško lumache alla genovese

    2. zool. pl. polži gasteropodi (sing. -e) (Gasteropoda)

    3. pren. lumaca

    4. (v pričeski) crocchia; anat. (v notranjem ušesu) chiocciola, coclea; um. voluta; muz. riccio (del violino); teh.
    transportni polž convogliatore a coclea, coclea