Franja

Zadetki iskanja

  • omrzíti (-ím) perf. tr. star.

    1. rendere odioso

    2. (zasovražiti) prendere in odio; disamorasi:
    omrziti delo disamorarsi da un lavoro
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
    onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
    onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
    onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
    dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
    onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.
  • operírati (-am) imperf., perf.

    1. med. operare, sottoporre a intervento chirurgico:
    urgentno operirati operare d'urgenza

    2. voj. operare, condurre operazioni belliche

    3. publ. operare, svolgere un'attività, agire:
    operirati z denarjem, s številkami operare col denaro, coi numeri

    4. pren. valersi, servirsi:
    kot govornik operira s puhlimi frazami da (buon) retore si vale di frasi a effetto
  • ópica (-e) f

    1. zool. scimmia:
    plezati kakor opica arrampicarsi come una scimmia
    cirkuška opica scimmia da circo
    človek opica pitecantropo (Pitecanthropus)
    človeku podobne opice scimmie antropomorfe
    zool. ozkonose opice catarrine (sing. -a) (Catarrhina)
    širokonose opice platirrine (sing. -a) (Platyrrhina)
    navadna nočna opica nictipiteco (Aotes)

    2. pejor. scimmia

    3. (ženska z izumetničeno zunanjostjo) oca
  • opírati (-am) | opréti (oprèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare:
    opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

    2. sostenere; puntellare

    3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
    opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

    B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi a:
    opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

    2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
    opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
    opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche
  • opráva (-e) f star.

    1. abbigliamento, vestito, veste; scarpe:
    biti v delavski opravi portare la tuta da lavoro, l'abito da fatica

    2. (oprema za neko dejavnost) equipaggiamento; veste:
    jamarska oprava equipaggiamento da speleologo
    konjska oprava finimenti
    nevestina oprava abito da sposa

    3. (oprema) attrezzature:
    oprava mehanične delavnice attrezzature di officina meccanica

    4. (pohištvo, predmeti za določen prostor) arredamento; arredi, suppellettili, masserizie:
    kuhinjska oprava suppellettili da cucina
    pisarniška oprava arredamento di ufficio
    cerkvena oprava arredi sacri, suppellettili sacre

    5. esecuzione, disbrigo, espletamento:
    oprava zadeve disbrigo della pratica
    oprava volitev svolgimento delle elezioni
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • opréma (-e) f

    1. arredamento, mobili

    2. attrezzature, apparecchiature; equipaggiamento:
    voj. bojna oprema equipaggiamento da combattimento
    gospodinjska oprema casalinghi, elettrodomestici
    laboratorijska oprema attrezzature da laboratorio
    konjska oprema finimenti (da cavallo), bardatura
    alpinistična, jamarska, potapljaška oprema equipaggiamento per alpinisti, speleologi, sub; attrezzatura alpinistica, speleologica, attrezzatura dei subacquei
    nevestina oprema corredo (da sposa)
    športna oprema articoli sportivi

    3.
    knjižna oprema progetto grafico

    4. film., rad.
    glasbena oprema musica
    zvočna oprema effetti sonori

    5. navt.
    krovna oprema attrezzature
  • oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esonerare, esentare:
    oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

    2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
    oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
    oprostiti del kazni condonare parte della pena

    3. scusare; perdonare:
    oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
    oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

    4. star. liberare:
    oprostiti talce liberare gli ostaggi

    B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scusarsi

    2. star. liberarsi, sciogliersi:
    oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio
  • orálen (-lna -o) adj. (usten) orale:
    anat. oralna votlina cavità orale
    oralno zdravilo medicina da somministrarsi per via orale
    lingv. oralni glas suono orale
    psih. oralna faza fase orale
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orkéster (-tra) m

    1. muz. orchestra:
    jazz orkester orchestra jazzistica
    komorni orkester orchestra da camera
    simfonični orkester orchestra sinfonica
    godalni orkester orchestra d'archi
    pihalni orkester orchestra di strumenti a fiato, di ottoni, banda (municipale)

    2. (prostor za glasbenike) orchestra

    3. pren. sinfonia:
    orkester čudovitih barv sinfonia di colori
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • osébnost (-i) f

    1. personalità, individualità:
    biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

    2. personaggio:
    vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
    legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
    gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

    3. psiht. personalità:
    ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
    disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

    4. polit.
    kult osebnosti culto della personalità
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • osíp (-a) m

    1. caduta:
    osip iglic caduta, perdita degli aghi (delle aghifoglie)

    2. abbandono (della scuola); defezione:
    osip v osnovnih šolah l'abbandono nelle scuole elementari
    osip članstva stranke defezione (dei membri) da un partito politico
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza