Franja

Zadetki iskanja

  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sistemátičen (-čna -o) adj. sistematico, metodico:
    sistematičen opis descrizione sistematica
    biti sistematičen pri delu essere sistematico, metodico nel lavoro
  • skléda (-e) f gosp. scodella, zuppiera; terrina:
    lončena, porcelanasta skleda zuppiera di terracotta, di porcellana
    skleda za solato insalatiera
    skleda za stročje legumiera
    skleda na tehtnici coppa della bilancia
    pren. pljuvati v lastno skledo darsi la zappa sui piedi, tirare sassi in colombaia
    bibl. kaj prodati za skledo leče vendere qcs. per un piatto di lenticchie
    pren. biti, sedeti pri polni skledi vivere nell'abbondanza
  • skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
    skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
    skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
    skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
    skopariti s časom economizzare il tempo
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skŕčiti (-im)

    A) perf.

    1. restringere, contrarre:
    skrčiti prst, roko contrarre il dito; la mano

    2. ridurre, tagliare, limitare, ledere; attenuare:
    skrčiti stroške ridurre le spese
    skrčiti število osebja ridurre il personale
    skrčiti porabo limitare i consumi

    3. skrčiti na ridurre a:
    skrčiti odpor na poulične demonstracije ridurre la resistenza a manifestazioni di piazza

    B) skŕčiti se (-im se) perf. refl.

    1. rannicchiarsi, acchiocciolarsi, piegarsi:
    skrčiti se v dve gube piegarsi in due

    2. raccorciarsi; abbreviarsi; restringersi; ridursi:
    tkanina se pri pranju skrči a lavarlo il tessuto si restringe

    3. lingv. sincoparsi, contrarsi
  • skrômen (-mna -o) adj.

    1. modesto, morigerato, dimesso:
    skromen delavec un lavoratore modesto
    skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
    skromen pri obleki dimesso nel vestire
    delati se skromnega affettare modestia
    delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia

    2. modesto, misero, modico:
    skromna hiša casa modesta, misera
    skromna plača stipendio misero

    3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
    skromni cilji obiettivi modesti
    skromna letina annata scarsa

    4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
    skromna večerja cena povera, frugale
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smrdéti (-ím) imperf.

    1. puzzare; esalare, mandare puzza; knjiž. pitire:
    smrdeti po znoju puzzare di sudore

    2. ekst. puzzare, sapere, sentire di:
    zadeva smrdi po prevari la storia sente di inganno

    3. pren. (upirati se) ripugnare, stomacare:
    hrana mu smrdi il cibo gli ripugna, prova ripugnanza per il cibo
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • sòj1 (sôja) m alone; lume:
    pisati pri soju sveče scrivere al lume di una candela
    lunin soj alone lunare
  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil
  • soudeléžba (-e) f cointeressenza; ekon. compartecipazione; jur. concorso; connivenza:
    ekon. soudeležba pri dobičku compartecipazione agli utili
    soudeležba (več oseb) v kaznivem dejanju concorso (di persone) nel reato
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spodrsávati (-am) | spodŕsniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare

    2. spodrsniti perf. impers. fallire, non riuscire:
    pri kupčiji mu je spodrsnilo l'affare è stato un fallimento