Franja

Zadetki iskanja

  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • znáten (-tna -o) adj.

    1. notevole, considerevole, cospicuo:
    znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
    dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

    2. redko (zajeten) grosso, grasso:
    plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • zvést (-a -o) adj.

    1. fedele, fido; devoto:
    biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
    imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
    zvest tovariš fido compagno

    2. leale, ligio:
    zvest obljubi leale
    zvest izročilom ligio alle tradizioni

    3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
    zvesta kopija slike copia fedele del quadro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
    biti zvest samemu sebi essere coerente
    zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
    zveste oči occhi devoti
    jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
    zvesto tolmačenje aderenza (al testo)
Število zadetkov: 206