Franja

Zadetki iskanja

  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pobedastéti (-ím) perf. glej pobebiti se
  • pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (obesiti) impiccare, appendere

    2. (povesiti) abbassare; chinare:
    pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

    B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
    po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • poblestévati (-am) imperf. glej pobleščavati se
  • pobliskováti (-újem) imperf. glej pobliskati (se) | pobliskavati (se)
  • pobóčje (-a) n geogr. versante, declivio, fianco, pendio, china, costa; spiovente:
    pobočje hriba fianchi del monte
    zahodno, vzhodno pobočje il versante occidentale, orientale
    spustiti se po pobočju scendere per la china
  • pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pog. bere, scolare, scolarsi:
    celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

    2. pog. pren.
    pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

    B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
    ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
  • pocítrati (-am) perf.

    1. prendere, portare via:
    pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

    2.
    pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela
  • počási adv.

    1. lentamente

    2. pian piano, adagio (tudi muz. );
    počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
    le počasi (andiamo) piano, con prudenza
    počasi goreča peč parigina
    metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
    počasi in dolgočasno peti cantilenare
    počasi peči crogiolare
    počasi jesti pilluccare
    gastr. počasi pražiti soffriggere
    počasi vreti subbollire
    PREGOVORI:
    hiti počasi festina lente lat.
    počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano
  • počéz adv.

    1. obliquamente, diagonalmente, trasversalmente, di traverso, attraverso:
    avto stoji počez na cesti l'automobile sta di traverso sulla strada
    pretrgati list po dolgem in počez strappare il foglio per il lungo e per il largo

    2.
    kupiti, prodati počez comprare, vendere in blocco

    3. pren. in complesso, in generale:
    letina je bila počez kar dobra in complesso il raccolto è stato buono

    4. pren. (vsevprek) confusamente;
    ljudje so se objemali počez in povprek la gente si abbracciava confusamente
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • podájati (-am) | podáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. dare, porgere

    2. šport. passare, centrare; smistare:
    podati z glavo passare di testa
    podati žogo servire, allungare la palla
    podati žogo na center traversare al centro, crossare

    3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
    podajati učno snov presentare la materia
    podati pesem recitare la poesia
    podajati vlogo recitare, interpretare la parte
    podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

    4. nareč. sgridare, rimproverare

    B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

    1. pog. stare bene, donare:
    temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
    tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

    2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
    podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
    podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

    3. (vdati, vdajati se) arrendersi

    4. (upogibati se, udirati se) cedere;
    zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

    C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
    podati si roke darsi la mano
    veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
    pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
  • podárjen (-a -o) adj. donato, regalato
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca
  • podélati (-am)

    A) perf.

    1. finire il lavoro

    2. nareč. consumare

    3. (predelati) trasformare, lavorare

    4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)

    B) podélati se (-am se) perf. refl.
    podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
    vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo
  • podíti (-ím)

    A) imperf.

    1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
    psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
    poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

    2. incitare, spronare

    B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
    pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
    čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello
  • podkadíti (-ím)

    A) perf.

    1. suffumicare

    2. pren.
    podkaditi komu ribattere, rimbeccare qcn.

    B) podkadíti se (-ím se) perf. refl. impers. pren.
    podkaditi se komu offendersi, aversene a male
  • podnébje (-a) n clima (tudi pren.); aria; knjiž. pren. temperie:
    alpsko, hladno, morsko podnebje clima alpino, freddo, marittimo
    celinsko, sredozemsko, tropsko, subtropsko podnebje clima continentale, mediterraneo, tropicale, subtropicale
    milo, ostro podnebje clima mite, rigido
    navaditi se na podnebje acclimatarsi
    podnebje hladne vojne la temperie della guerra fredda
  • podpázduha (-e) f anat. ascella:
    držati se koga za podpazduho tenere qcn. sottobraccio