Franja

Zadetki iskanja

  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mláka (-e) f

    1. pantano, pozzanghera; stagno

    2. pozza:
    ležal je v mlaki krvi giaceva in una pozza di sangue

    3. pren. depravazione, pervertimento
  • mlátiti (-im) imperf.

    1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

    2. ekst. battere, picchiare; sparare

    3. gesticolare, agitare (le braccia)

    4. blaterare, raccontare

    5. pren. mangiare, divorare; pren.
    mlatiti prazno slamo parlare a vanvera
    pren. mlatiti na levo in desno criticare a destra e a manca
  • mléko (-a) n

    1. latte:
    materino mleko latte materno
    mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
    molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
    homogenizirano mleko latte omogeneizzato
    kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
    pinjeno mleko latticello
    kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
    mleko v prahu latte in polvere

    2. (mleku podobna tekočina) latte:
    čistilno mleko latte detergente
    kokosovo mleko latte di cocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
    pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
    pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
    pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
    brat po mleku fratello di latte
    grad. apneno mleko latte di calce
    grad. cementno mleko latte di cemento
    bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
    polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero
  • množína (-e) f

    1. quantità:
    množina denarja v obtoku quantità del denaro in circolazione

    2. (gran) quantità, moltitudine, copia, mare; pejor. alluvione

    3. lingv. plurale:
    slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino lo sloveno ha il singolare, il duale e il plurale
    majestetična, skromnostna množina pluralis maiestatis, modestiae
  • množítelj (-a) m

    1. fattore di incremento, di crescita

    2. mat. moltiplicatore:
    množenec in množitelj moltiplicando e moltiplicatore
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • modél (-a) m

    1. modello:
    model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
    jadralni model modello di aliante

    2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
    moški, ženski model modello, modella

    3. (vzorec, oblika) modello:
    razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia

    4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
    tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili

    5. forma, stampo; modello:
    obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
    trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
    metal. matični model forma madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    matematični model modello matematico
    ekon. ekonometrični model modello econometrico
    arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
    prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
    (frizerski) model glave testiera
  • móden (-dna -o) adj. di, della moda, alla moda; di mode:
    modna obleka abito alla moda
    modni artikel articolo di moda
    modna novost novità della moda
    modna industrija industria della moda
    modni pisatelj scrittore in voga, alla moda
    obl. modna brv passerella
    modna muha capriccio della moda
    modna revija sfilata di moda
    modni diktator arbitro dell'eleganza, della moda
    modni dodatki accessori di moda
    modna hiša sartoria
    modna kolekcija collezione
    modna tehnika sartotecnica
    modna skica figurina
    modni kreator sarto, couturier
    modni salon atelier
  • modêrno adv. modernamente; (v povedni rabi) moderno:
    oblačiti se moderno vestirsi modernamente
    danes je moderno hoditi po gorah oggi è moderno fare escursioni in montagna
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • mónoksid (-a) m kem. monossido:
    monoksid in dioksid monossido e biossido
  • morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
    estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
    moralni razkroj rovina morale
    deliti moralne nauke moraleggiare
    moralno zgražanje indignazione moralistica
    moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
    imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
    rel. moralna teologija teologia morale
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte