Franja

Zadetki iskanja

  • víden1 (-dna -o) adj.

    1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
    vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
    z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
    vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
    viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

    2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
    vidna osebnost un personaggio in vista

    3. fiz. visibile:
    vidni spekter spettro visibile

    4. grad.
    vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vínar (-ja) m num. centesimo:
    hist. plačevati tedenski vinar pagare il tributo di guerra (contro i turchi)
    PREGOVORI:
    en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vlóga1 (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
    igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
    naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
    karakterna vloga ruolo di caratterista
    igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
    vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
    imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
    pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
    pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
    pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo
  • vméšan (-a -o) adj. mescolato; pren. coinvolto:
    noče biti vmešan v spor non vuole essere coinvolto nella lite
  • vméšati (-am) | vmešávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mescolare, frammischiare:
    vmešati sladkor med moko mescolare zucchero e farina

    2. pren. coinvolgere, immischiare:
    ne bi te rad vmešal v zadevo non vorrei coinvolgerti nella faccenda

    B) vméšati se (-am se) | vmešávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. immischiarsi, intromettersi:
    vmešati se v prepir intromettersi nella lite

    2. interferire, ingerire, intervenire:
    gospodarsko, politično se vmešavati interferire economicamente, militarmente
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vôdka1 (-e) f dem. od voda (tudi pejor.) acqua, acquetta:
    to ni kava, pač pa vodka questo non è caffè, è acquetta
  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vozláti (-ám)

    A) imperf.

    1. annodare, fare nodi

    2. intrecciare con nodi:
    pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

    B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
    na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
    zgodba se vozla la storia si sta complicando
  • vprašánje (-a) n

    1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
    postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
    zasuti z vprašanji bombardare di domande
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
    lit. retorično vprašanje domanda retorica

    2. questione, problema:
    manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
    vprašanje beguncev il problema dei profughi
    gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
    doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
    njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
    zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
    denar ni vprašanje non è problema di soldi
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi
  • vráčati (-am) | vrníti (-em)

    A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
    vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
    vrniti obisk restituire una visita
    vrniti voščila contraccambiare gli auguri
    vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
    vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
    vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
    vračati zaupanje ridare fiducia
    vrniti komu moč restituire le forze
    šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
    vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
    vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
    vračati obisk rendere la visita, rivisitare
    vračati vabilo rinvitare
    vračati zaseženo imetje derequisire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
    spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

    B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
    vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
    vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
    vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
    ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
    rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
    PREGOVORI:
    priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole