natégniti (-em) | nategováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare; tendere:
nategniti korak allungare il passo
2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora
3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare
4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio
B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi
2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare
Zadetki iskanja
- natépati (-am) | natepávati (-am) imperf.
1. pren. (jesti) mangiare; pappare
2. redko (tepsti, pretepati) bastonare, picchiare
3. vulg. fottere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ves dan natepavati cesto camminare, arrancare tutto il giorno
ves dan natepavati ping pong giocare tutto il giorno tennis da tavolo - naučíti (-ím)
A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione
B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte - naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che - navájati1 (-am) | navêsti (-vêdem) imperf., perf.
1. citare, allegare, indicare; produrre; addurre; (podrobno) specificare:
navajati številke, imena citare numeri, nomi
navesti dokaze produrre prove
navesti vzroke addurre motivi
navajati kaj obremenilnega, razbremenilnega allegare qcs. a colpa, a discarico
2. redko (nagovoriti, nagovarjati) indurre; esortare:
to nas navaja k sklepu, da il che ci induce a concludere che - navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
navajen napora rotto alla fatica
biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di - navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico - navŕtati (-am) perf. ➞ vrtati
1. forare; trapanare; trivellare
2. (z vrtanjem priti do česa)
navrtati nov vrelec aprire un nuovo pozzo
pog. navrtati koga za denar spillare denari da qcn. - navzóč (-a -e)
A) adj. presente:
biti navzoč essere presente
B) navzóči (-a -e) m, f, n il, la presente:
vsi navzoči so glasovali za predlog la proposta è stata approvata da tutti i presenti - nazádnje adv.
1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta
2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - nečíst (-a -o) adj.
1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro
2. disonesto, cattivo
3. rel. impuro; immondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
šport. nečisti boks boxe fallosa
nečista (bruto)
teža peso lordo
kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
lit. nečista rima rima impura
rel. nečista žival animale impuro - ne gledé
A) adv.
ne glede na a prescindere da, indipendentemente da
B) prep. malgrado, nonostante:
ne glede na različnost mnenj malgrado la diversità delle opinioni - néhati (-am) | nehávati (-am)
A) perf., imperf.
1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire
2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!
B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nelepó adv.
1. male
2. (v povedni rabi) non bello, male, non bene:
nelepo je, da ne pomagaš non è bello non dare una mano
nelepo je bilo, da ji nisi povedal hai fatto male a non dirglielo - nepoškodován (-a -o) adj. indenne, non danneggiato, incolume, illeso:
ostati nepoškodovan v prometni nesreči uscire incolume da un incidente - nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
neprav ravnati agire male, erroneamente
ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto - nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto - nesréčen (-čna -o) adj.
1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice
2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti
3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto